Appeal dismissed; service to lawyer starts appeal period under ZPP Art. 138(1).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal as untimely, upholding the first-instance court's rejection of the claim for disturbance of possession. The plaintiff argued the first-instance decision was served late, but the court found the official delivery receipt to the plaintiff's lawyer dated April 13, 1993, proved the correct service date. Since the appeal period is a preclusive term, the moment of service to the legal representative is the sole decisive factor, rendering the plaintiff's personal receipt irrelevant.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 138. člena Zakona o pravdnem postopku; Trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke je edini odločilen za začetek teka pritožbenega roka.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Vročitev sodne odločbe strankinemu pooblaščencu je v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno pritožbo tožnika zoper sklep istega sodišča, s katerim je bil v predmetni pravdi njegov zahtevek zaradi motenja posesti zavrnjen.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil lastnoročno pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja, sicer pa v delu obrazložitve pritožbe, ki se nanaša na prvostopni sklep o zavrženju pritožbe, navaja, da je sklep o zavrnitvi njegovega zahtevka prepozno prejel in da za to njega ne zadane nikakršna krivda. Predlaga, da naj sodišče to upošteva in dovoli pritožbo na sodišče druge stopnje - smiselno torej razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopna odločitev o zavrženju tožnikove pritožbe kot prepozne je povsem pravilna iz razlogov, navedenih že v sklepu sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Da je bil sklep o zavrnitvi tožnikovega zahtevka zaradi motenja posesti vročen njegovemu pooblaščencu - odvetniku dne 13.4.1993, izhaja iz sodišču vrnjenega potrdila o vročitvi (povratnice), ki po določbah 149. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje kot dokaz o opravljeni vročitvi. Sicer pa te okoliščine tožnik v pritožbi niti ne izpodbija.
Prvostopna vročitev sklepa tožnikovemu pooblaščencu pa je tudi v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZPP in je zato prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka. Gre namreč za prekluzivni procesni rok, na tek katerega ne more imeti nikakršnega vpliva trenutek pritožnikovega osebnega prevzema sodne odločbe. Če je pritožnik prepozno prejel sodni sklep, kot to zatrjuje, je to lahko le vprašanje, ki se tiče razmerja med njim in njegovim pooblaščencem, ne more pa vplivati na štetje pritožbenega roka, ki je v obravnavanem primeru ob vložitvi tožnikove pritožbe že iztekel. Zato je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe potrditi.
Določbe ZPP, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).