Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2292/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.2292.93 AI generated

Appeal dismissed; debtor's financial hardship and installment request do not justify suspending enforcement proceedings.

Case Number VSL sklep I Cp 2292/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's order to enforce a judgment. The debtor argued that poor financial circumstances and the need to support a family warranted payment in installments, but failed to cite any statutory grounds for suspending enforcement. The court ruled that financial hardship is not a valid reason to stop enforcement or allow installment payments, as the debtor had previously requested such relief without success.

Legislator headnote

AI generated

50. člen ZIP; 2. točka 380. člen ZPP: An appeal against an enforcement order is inadmissible if the debtor fails to cite statutory grounds for suspension, and financial hardship alone does not justify suspending enforcement or permitting installment payments.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings financial hardship installment payments suspension of enforcement debtor's appeal ZIP Act enforcement title

Cited Legislation

AI generated
50. člen ZIP
2. točka 380. člen ZPP
14. člen ZIP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

V ugovoru zoper sklep o izvršbi ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, na katerem temelji izvršba, slabe gmotne razmere dolžnika pa tudi niso upoštevne.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi. Po stališču prvega sodišča dolžnik ni v ugovoru navedel nobenega od razlogov iz 50. člena ZIP, ki bi preprečevali izvršbo.

Dolžnik je zoper tak sklep vložil pravočasno pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja in tudi formalnega pritožbenega predloga dolžnik ni postavil.

Opozarja le na svoje dokaj slabe razmere v katerih živi in poudarja, da ima dva šoloobvezna otroka in ženo brez zaposlitve, zaradi česar naj mu sodišče omogoči plačati dolžni znesek vsaj v dveh obrokih.

Pritožba ni utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je dopusten le iz razlogov, ki v smislu 50. člena ZIP preprečujejo izvršbo. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da dolžnik ni navedel v ugovoru nobenega takšnega razloga, pritožbeno sodišče pa se po proučitvi zadeve s takšnim stališčem prvega sodišča strinja in še ugotavlja, da dolžnik tudi v pritožbi ni navedel nobenega takšnega razloga. Sklep o izvršbi temelji na izvršilnem naslovu in je z njim skladen. Slabih gmotnih razmer, na katere dolžnik opozarja, v tem postopku ni mogoče upoštevati in zaradi njih dolžnika ni mogoče oprostiti plačila njegove obveznosti zakonitega preživljanja. Kar se tiče dolžnikovega predloga naj mu sodišče omogoči plačati dolžni znesek vsaj v dveh obrokih, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je dolžnik prosil za obročno odplačevanje dolžnega zneska že v svojem ugovoru z dne 25.11.1992, torej pred letom dni in bi lahko dolžni znesek že odplačal, ne le v dveh obrokih, temveč v 12 obrokih. Vendar pa, kot izgleda, ni plačal še ničesar. Tudi sicer pa v tem postopku dolžniku ni mogoče omogočiti obročnega odplačevanja. Neutemeljeno pritožbo je bilo torej treba zavrniti in hkrati potrditi pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).