Appeal against enforcement objection dismissed; appeal by creditor rejected due to lack of interest.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first instance court dismissed the debtor's objection to an enforcement order because the creditor failed to cite valid grounds under Article 50 of the Enforcement Act. The creditor argued the debt agreement was invalid due to lack of signature, while the debtor claimed the creditor would return the loan after proving false accusations. The appellate court corrected a clerical error in the case number but rejected the creditor's appeal as inadmissible since the first instance had already ruled on the objection, leaving no legal interest for the creditor to appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 50 of the Enforcement Act; Article 367 of the Civil Procedure Act in conjunction with Article 358 of the Civil Procedure Act and Article 14 of the Enforcement Act: An appeal by the creditor against a decision dismissing an enforcement objection is inadmissible if the first instance court has already ruled on the objection, as the creditor lacks a legal interest in the outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep spremeni tako, da se opravilna številka I 736/92 nadomesti s številko I 236/92, sicer pa se pritožba dolžnice zavrne, pritožba dolžnika pa zavrže.
[JEDRO]
Ni razlog za ugovor proti sklepu o izvršbi (50. člen ZIP) zatrjevana nezakonitost izvršilnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo dolžničin ugovor proti sklepu o izvršbi z dne 8.5.1992, ker je ugotovilo, da dolžnica ne navaja razlogov, iz katerih se po 50. členu Zakona o izvršilnem postopku lahko izpodbija sklep o izvršbi.
Proti sklepu se pritožujeta oba dolžnika. V pritožbi navajata, da posojilne pogodbe dolžnica ni podpisala. Podpisal jo je dolžnik, ki je dano posojilo (8.000,00 DEM) pripravljen vrniti potem, ko bo upnik dokazal žaljivo obdolžitev dolžnice.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča, ki je zavrnilo dolžničin ugovor in je svojo odločitev oprlo na pomanjkanje razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in so v 50. členu ZIP primeroma našteti, je pravilna. Takšnega razloga, ki bi preprečeval izvršbo, pa pritožnica tudi s svojo zahtevo, ki se nanaša na zatrjevano razžalitev, ne zatrjuje. Ker pa pritožnica v pritožbi zatrjuje, da ni podpisala posojilne pogodbe, ji je potrebno povedati, da izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati zakonitosti odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, in je zato sodišče druge stopnje njeno pritožbo, ker prvo sodišče tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, zavrnilo. Ker je ob reševanju pritožbe ugotovilo, da v izreku sklepa navedena opravilna številka ni pravilna, je s to odločbo izpodbijani sklep ustrezno popravilo (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).
Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče odločilo le o ugovoru dolžnice proti sklepu o izvršbi, zato dolžnik za pritožbo proti temu sklepu ne more imeti pravnega interesa in sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo, ker tega ni storilo že prvo sodišče, zavrglo po določbi 367. člena ZPP v zvezi s členom 358 ZPP in 14 ZIP.