Debtor cannot object to enforcement in allowance phase regarding lack of assets; third party must object to seized third-party property.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the enforcement objection. The debtor argued he lacked assets because his property had been previously seized and the remaining items belonged to his wife, but the court found no statutory grounds for halting enforcement. The court clarified that a debtor cannot object to the absence of assets in the allowance phase, and if third-party property is seized, only that third party may file an objection under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generated50. člen ZIP; 56. člen ZIP; 79. člen ZIP: A debtor cannot object to enforcement in the allowance phase based on the lack of assets, and if seized items belong to a third party, only that third party may file an objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v fazi dovolitve izvršbe ne more ugovarjati, da nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Če v fazi oprave izvršbe sodišče ugotovi, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, postopa po določbah 79. člena ZIP. Če so v tem postopku zarubljene stvari, ki so last tretje osebe, lahko ugovor zoper izvršbo vloži le ta tretja oseba (prvi odstavek 56. člena ZIP).
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi, ker je ugotovilo, da ne zatrjuje razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, dolžnik pa ne more ugovarjati, da so stavri, ki so v stanovanju, last tretje osebe.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da svojega premoženja nima, ker so mu ga v predhodnih izvršbah že odvzeli, vse premoženje, ki je v hiši, pa je last njegove žene.
Pritožba ni utemeljena.
V 50. členu Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) so primeroma našteti razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Pravilno ugotavlja prvo sodišče, da dolžnik takšnih razlogov v svojem ugovoru proti sklepu o izvršbi ne navaja. Zatrjevano dejstvo, da dolžnik nima premoženja, ki bi bilo lahko predmet izvršbe, ni utemeljen razlog za zavrnitev izvršilnega predloga. Če bo v fazi oprave izvršbe prvo sodišče ugotovilo, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bo pač postopalo tako, kot to določa 79. člen ZIP, če pa bo zarubilo stvari, ki so last tretje osebe, bo morala ugovor proti izvršbi vložiti tretja oseba, v ugovoru pa zahtevati, da se izvršba na določene predmete izreče za nedopustno (prvi odstavek 56. člena ZIP).
Odločitev prvega sodišča je tedaj pravilna, zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.