Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2263/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.2263.93 AI generated

Appeal dismissed; mere diabetes does not prove significant harm warranting execution delay under ZIP Art. 63.3.1.

Case Number VSL sklep I Cp 2263/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to delay enforcement of maintenance arrears. The debtor argued that his diabetes and high medical costs would cause significant harm, but the court found this insufficient without concrete proof of financial ruin. The court ruled that a pending lawsuit to reduce maintenance does not qualify as a statutory ground for delay under Article 63 of the Enforcement Act, and the debtor's medical condition alone does not establish the required significant damage.

Legislator headnote

AI generated

Art. 63.1.3. ZIP; Art. 63.3.1. ZIP: A pending lawsuit to reduce maintenance obligations is not a ground for delaying enforcement, and a debtor's chronic illness alone does not constitute proof of significant harm required for such a delay.

Keywords

AI generated
enforcement delay maintenance arrears significant harm chronic illness ZIP Article 63 execution suspension medical expenses

Cited Legislation

AI generated
Art. 63.1.3. ZIP
Art. 63.3.1. ZIP
Art. 380.2. ZPP
Art. 14. ZIP
Art. 353. ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Samo dejstvo, da je dolžnik sladkorni bolnik še ne izkazuje, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Vložitev tožbe na znižanje preživnine ni odložitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 63. člena ZIP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe, ker ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo utrpel znatnejšo škodo.

V pritožbi proti sklepu dolžnik uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 353. člena ZPP. Zatrjuje, da bi z opravo izvršbe vsekakor utrpel znatnejšo škodo in bi bilo ogroženo njegovo življenje in njegov obstoj, saj ima kot težak sladkorni bolnik s posledičnimi težavami z vidom in hrbtenico (kar izkazuje z zdravniškimi potrdili), velike izdatke za zdravila. Kot je splošno znano, so ta draga, nesposoben pa je za vsako delo. Draga pa je tudi hrana za tovrstne bolnike.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet obravnavane izvršbe so že zapadli obroki preživnine, ki jo dolžnik po izvršilnih naslovih, to je obvestilih CSD v zvezi s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča dolguje do 31.7.1993 ter na isti podlagi zavarovanje bodočih preživninskih obrokov za nadaljnje eno leto, to je do 31.7.1994. Tudi če je dolžnik res 16.6.1993 vložil tožbo na znižanje preživnine, bo z njo lahko eventuelno uspel le za obdobje od vložitve dalje in torej omenjeni izvršilni naslovi zaradi nje ne bodo spremenjeni. Taka tožba tudi zato ne predstavlja nobenega od razlogov za odlog izvršbe z 1. odst. 63. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), čeprav sicer prvo sodišče zmotno ugotavlja, da gre za razlog iz 3. točke 2. odst. navedenega predpisa. Ta se namreč nanaša na tožbo za razveljavitev razsodbe razsodišča, ne pa sodbe rednega sodišča. Nobeden od odložilnih razlogov, ki so sicer usmerjeni v razveljavitev ali spremembo izvršilnega naslova, torej ni podan, izpolnjen pa tudi ni drugi pogoj za odlog v smislu 63. člena ZIP, ki mora biti podan kumulativno, to je verjetno izkazana znatnejša škoda.

Samo dejstvo, da je dolžnik sladkorni bolnik, kar izkazuje z zdravniškimi potrdili, še ne dokazuje omenjene škode, ne glede na to, da je res splošno znano, da je kakršnakoli dietna prehrana običajno dražja od redne, glede izdatkov za zdravila pa je tudi znano, da ima sladkorna bolezen poseben status in je njeno zdravljenje brezplačno.

Pritožbenih trditev, ki niso konkretizirane (1. odst. 352. člena ZPP v zv. s čl. 14 ZIP), tako ni mogoče upoštevati, zato je bilo treba izpodbijani sklep, s katerim je, kot sledi iz povedanega, pravilno odločeno, potrditi (čl. 380, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).

Pripomniti je še potrebno, da je že natekli preživninski dolg, ki je predmet izterjave, tolikšen, da je odveč bojazen, da bi prišlo do preplačila in v zvezi s tem omenjene možnosti nasprotne izvršbe.