Court allows appeal against enforcement ruling, ruling partners are successors to dissolved company assets.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v B, opr. št. I 1048/97 z dne 15.1.1998 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 zavrglo.

Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo MK kot edini družbenik tožeče stranke, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bila družba P d.o.o. res izbrisana iz sodnega registra, vendar je vstopil v pravdo kot edini družbenik in predlagal nadaljevanje postopka, kot je razvidno iz vloge z dne 4.5.2006.

Pritožba je utemeljena.

V sodni praksi je zastopano stališče, da družbe, ki prenehajo na kakršenkoli drugi način, razen s spojitvijo ali pripojitvijo, nimajo univerzalnega pravnega naslednika, kar pa ne pomeni, da ob prenehanju nimajo več premoženja. V premoženje družbe spadajo tudi terjatve. Velja, da so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, njeni pravni nasledniki. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je namreč temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). Vrhovno sodišče je zato v zadevi III Ips 168/2007 zavzelo stališče, da si lahko družbeniki v postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje razdelijo tudi pozneje in da so v opisanem smislu nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe. V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.

Navedeno pomeni, da so družbeniki glede tistega premoženja pravne osebe, ki je z zaključkom stečajnega postopka prešlo nanje, njeni pravni nasledniki.

Glede na navedeno je razveljavitev sklepa o izvršbi tudi v 1. in 3. točki izreka in zavrženje predloga za izvršbo z argumentom, da tožeča stranka ne obstaja več, napačno.

Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z 3. točko prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in prekiniti postopek, nato pa v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP pritožniku kot pravnemu nasledniku, ki je že podal izjavo, da prevzema postopek, priznati možnost, da prevzame pravdo, in nadaljevati postopek. To določilo se namreč ne omejuje na univerzalne pravne naslednike.