Appeal dismissed because the claim amount did not meet the statutory threshold for review at the time of filing.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review petition against a second-instance judgment awarding 500 SIT in interest. The applicant argued for a full retrial, but the court noted that the review threshold was determined by the value of the main claim when filed on November 9, 1995. Since the claim amount then failed to meet the statutory limit, the review was inadmissible regardless of the interest amount.
Legislator headnote
AI generated35.čl. 1. odst. ZPP; 392.čl. ZPP: The right to review is determined solely by the value of the main claim at the time of filing; interest claims exceeding the main claim do not satisfy the review threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi se glasi izpodbijana sodba na znesek 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar ob postavitvi tega tožbenega zahtevka dne 9.11.1995 ni zadostovalo za dovoljenost revizije. Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35.čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je s tožbo z dne 8.11.1991 zahteval razveljavitev prodajne pogodbe z dne 3.12.1986, s katero je tožencema prodal dvosobno stanovanje v K., M. Hkrati je zahteval, da toženca stanovanje izpraznita ter mu ga izročita. Navajal je, da mu toženca nista plačala cele dogovorjene kupnine. Nato je z vlogo z dne 25.2.1992 postavil alternativni zahtevek na plačilo zneska 286.164,00 SIT, kar je predstavljalo valorizirani neplačani del kupnine. Ta zahtevek je tožnik z vlogo z dne 13.7.1993 zvišal na 722.271,00 SIT. Sodišče prve stopnje je temu tožbenemu zahtevku ugodilo, primarni zahtevek pa je zavrnilo.
Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo v izpodbijanem obsodilnem delu in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V nadaljevanju postopka je tožeča stranka na glavni obravnavi dne 9.11.1995 postavila podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo zneska 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 6.12.1986 dalje. Temu podrejenemu zahtevku je bilo s sodbo prve stopnje ugodeno, primarni zahtevek pa je bil zavrnjen.
Tudi zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.
Tožena stranka vlaga zoper to sodbo revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbi spremeni in zahtevek tožeče stranke v prerekanem delu zavrne.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).
Revizija ni dovoljena.
Z izpodbijano sodbo je bilo ugodeno podrejenemu tožbenemu zahtevku na plačilo zneska 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Ta tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila dne 9.11.1995, ko je glede vrednostne meje za dovoljenost revizije že veljal Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št. 55/92), ki je v 9.čl. za desetkrat zvišal dotlej veljavno vrednostno mejo za dovoljenost revizije po drugem in tretjem odst, 382. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) tako, da odtlej znaša 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi se glasi izpodbijana sodba na znesek 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar ob postavitvi tega tožbenega zahtevka dne 9.11.1995 ni zadostovalo za dovoljenost revizije. Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35.čl. ZPP). Znesek zamudnih obresti, ki v obravnavani zadevi daleč presega znesek glavnega zahtevka, za zagotovitev pravice do revizije nima pomena.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrglo revizijo tožene stranke kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).