Appeal dismissed because the appellant lacks legal interest after losing the second instance trial.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Stranka, ki je pred sodiščem druge stopnje v celoti uspela, nima pravnega interesa za vložitev revizije. Revizija proti sklepu o stroških ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morajo vsi trije toženci nerazdelno plačati tožniku znesek 1.619.512,00 tolarjev z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri, ki tečejo od 17.10.1992 dalje ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 174.908,00 tolarjev s pripadki.

Sodišče druge stopnje je pritožbi prvotožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek proti toženi S.G. zavrnilo.

Prvo tožena stranka je nato vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje, v zvezi s prvo sodbo. Uveljavlja razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) pred sodiščem druge stopnje. Priznava sicer, da je to sodišče njeni pritožbi ugodilo in zavrnilo tožbeni zahtevek proti njej, vendar meni, da ima pravni interes na tem, da se ugotovi pravilna vrednost vlaganj tožnika v nepremičnino njenih staršev. Svoj pravni interes izvaja iz dejstva, da je njuna edina dedinja in da bo tožnik poplačal svojo terjatev z izvršbo na nepremičnino. Ponavlja pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določila 223. člena ZPP in meni, da je z ostalima tožencema v pravni skupnosti po določilu 196. člena ZPP in bi bilo moralo sodišče obravnavati njeno pritožbo v korist ostalih tožencev.

Izpodbija tudi sklep o stroških.

V postopku, ki je bil opravljen po določilu 390. člena ZPP, je bila revizija vročena tožeči ter drugo- in tretjetoženi stranki, ki nanjo niso odgovorile. Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je vložena proti sodbi sodišča druge stopnje, ki je prvotoženkini pritožbi v celoti ugodilo, saj je zavrnilo tožbeni zahtevek proti njej. Zato sedaj nima nobenega pravnega interesa več. Njenim izvajanjem o tem, da je podan pravni interes, ker je edina dedinja, ni mogoče pritrditi. Dejstvo, da je morda edina zakonita dedinja, ne zagotavlja, da bo podedovala hišo. Pa tudi če bo nekoč res postala lastnica hiše, sedaj nima nobene pravne podlage, da bi se vpletala v razmerja sedanjih lastnikov. Da z drugo in tretjetoženima glede hiše ni v nobeni pravni skupnosti, je ugotovilo že sodišče druge stopnje, ki je prav zaradi tega zavrnilo tožbeni zahtevek proti njej.

Ker je torej revizijo proti sodbi vložila oseba, ki nima pravnega interesa, ta ni dovoljena in jo je sodišče po določilu 392. člena v zvezi z drugim odstavkom 389. člena ZPP zavrglo. V kolikor revidentka izpodbija sklep o stroških pa je pojasniti, da ne gre za sklep iz prvega ali tretjega odstavka 400. člena ZPP, zato je bilo treba revizijo prav tako zavreči (392. člen v zvezi s 400. členom ZPP).