Appeal granted; detention based on flight risk dismissed due to objective inability to summon defendant.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal and revoked the first-instance order of detention against the defendant. The defendant argued that the detention was unjustified because he was never properly summoned due to an incorrect address on file, leading to his absence. The court found that the inability to summon the defendant stemmed from objective circumstances rather than the defendant's subjective intent, thereby removing the legal basis for detention on grounds of flight risk.
Legislator headnote
AI generatedZKP 433. člen 1. točka 1. ust. 1; If a court cannot ensure the defendant's presence due to objective reasons outside the defendant's control, there is no basis for ordering detention on grounds of flight risk.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obd. F.K. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obdolženca odpravi.
[JEDRO]
Če sodišče ne more zagotoviti navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku iz razlogov, ki so objektivne narave, oziroma ne izvirajo iz obdolženčeve subjektivne sfere, ni podlage za odreditev pripora iz razloga begosumnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je bil zoper obdolženca odrejen pripor iz razloga 1. točke 1. odstavka 433. člena ZKP v zvezi s kazenskim postopkom, ki teče zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja po členu 251/III in I KZ RS.
Zoper sklep se je pritožil obdolženec in predlagal, naj ga sodišče druge stopnje odpravi.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je bil obdolženec na obravnavi dne 13.12.1990 in 14.2.1991 vabljen na naslov X (tak naslov je tudi v kazenski ovadbi), pa se je kasneje izkazalo (dopis UNZ), da je njegov pravi naslov Y. To pomeni, da obdolženec dosedaj v teku postopka ni bil na obravnavo pravilno vabljen. Odrejeni prisilni privod ni bil realiziran, ker je obdolženec konec maja ali v začetku junija 1991 odšel v Z, to zatrjuje tudi sedaj obdolženec v svoji pritožbi. Iz navedenega sledi, da dejanska podlaga iz katere je prvostopno sodišče odredilo pripor iz razloga 1. točke 1. odstavka 433. člena ZKP ni bila podana, prav tako pa pritožbene navedbe obdolženca zaenkrat ne dajejo osnove za odreditev pripora iz istega razloga na drugačni podlagi. Ob upoštevanju teh okoliščin, teže in narave dejanja, ki ga obdolžencu očita obtožba, je sodišče druge stopnje ocenilo, da pripor zoper obdolženca ni utemeljen in ga je zato odpravilo.