Court dismisses capacity removal due to conflict of interest where same body acted as petitioner and guardian.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Predlagatelj si je v obravnavanem postopku prizadeval doseči odvzem poslovne sposobnosti, medtem ko bi si skrbnik varovanke glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu za odvzem poslovne sposobnosti moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oz. bi vsaj morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja. S tem ko je obe funkciji opravljal isti organ in to celo po isti fizični osebi, ni bila zagotovljena nepristranskost začasne skrbnice, koristi in interesi varovanke so bili iz tega razloga vprašljivo zavarovani, zastopanje nasprotne udeleženke pa zato nepravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

I. Odločitev sodišča prve stopnje

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom K. T. rojeni ...., popolnoma odvzelo poslovno sposobnost.

II. Pritožbeni razlogi in pritožbene navedbe

Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka, o kateri se je postopek vodil, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov.

Navaja, da ji je bila v postopku odvzema poslovne sposobnosti za varovanje njenih pravic in koristi dodeljena in jo je zastopala začasna skrbnica A. E. To ji je postavil Center za socialno delo T., kjer je začasna skrbnica zaposlena. Isti organ, t. j. Center za socialno delo T., katerega delavka je opravljala nalogo začasne skrbnice nasprotne udeleženke, je bil hkrati predlagatelj postopka za odvzem poslovne sposobnosti. Po mnenju pritožnice nasprotna udeleženka v tej situaciji, ko jo je zastopal organ, ki je hkrati predlagal začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti, čemur je sama nasprotovala, ni bila pravilno zastopana, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje.

Pritožnica izpodbija tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nesposobna skrbeti zase. Meni še, da je sodišče s tem, ko ni ugotovilo, da je v celoti nesposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji je vendar poslovno sposobnost odvzelo v celoti, zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je bila predlagatelju vročena, vendar nanjo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

III. K zatrjevani bistveni kršitvi določb nepravdnega postopka

209. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da mora pristojni center za socialno delo, ko ga sodišče obvesti o začetku postopka za odvzem poslovne sposobnosti, osebi, o kateri se postopek vodi, po potrebi postaviti začasnega skrbnika. Namen tega skrbništva je zavarovanje varovančeve osebnosti, njegovih premoženjskih in drugih pravic in koristi, saj varovanec v teh primerih velikokrat za to ni sposoben poskrbeti sam (178. čl. ZZZDR). Skrbnik mora biti zato taka oseba, ki ima primerne osebne lastnosti in sposobnosti, da lahko to nalogo uspešno opravlja. Med drugim skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca (181. čl. ZZZDR).

Osebi, ki sama ni sposobna razumeti in zavarovati svojih pravic v postopku, je treba zagotoviti tako zastopanje, s katerim bodo njene pravice in interesi učinkovito zavarovani. Tudi v nepravdnem postopku velja namreč v polnem obsegu načelo kontradiktornosti postopka, saj le enakost orožij zagotavlja enakopraven položaj strank, ki je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem kot temeljne človekove pravice. (Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003)

Predlagatelj si je v obravnavanem postopku prizadeval doseči odvzem poslovne sposobnosti, medtem ko bi si skrbnik varovanke glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu za odvzem poslovne sposobnosti moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oz. bi vsaj morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja. S tem, ko je obe funkciji opravljal isti organ in to celo po isti fizični osebi, ni bila zagotovljena nepristranskost začasne skrbnice, koristi in interesi varovanke so bili iz tega razloga vprašljivo zavarovani, zastopanje nasprotne udeleženke pa zato nepravilno.

IV. Zaključek

Ker je podana absolutna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je sklep že razveljavilo in vrnilo v novo odločanje iz razloga bistvene kršitve določb postopka, se v presojo ostalih zatrjevanih kršitev ni spuščalo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje Center za socialno delo Trebnje pozvati, da nasprotni udeleženki postavi nepristranskega začasnega skrbnika oz. na drug način poskrbeti, da med skrbnikom in predlagateljem ne bo prihajalo do kolizije interesov.