Appeal dismissed; land registry court limited to entry conditions, not debt disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected, and the first-instance land registry decision was confirmed. The debtor argued that common spaces had been vacated and he had contributed funds without reimbursement, claiming no liability for enforcement costs. The court held that land registry proceedings are strictly limited to verifying conditions for entry, not adjudicating underlying debt disputes or payment disputes. Consequently, the court ruled that the enforcement entry and mortgage registration were valid because the statutory conditions were met, regardless of the debtor's financial contributions or vacating of premises.
Legislator headnote
AI generated86. in 88. člen Zakona o zemljiški knjigi; In land registry courts decide only on conditions for entry, not on the validity of underlying claims or enforcement costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
V zemljiškoknjižnem postopku je odločanje sodišča omejeno na presojo pogojev za dovolitev vpisa.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 3293/146 k.o. ......, identifikacijska št. 146.E, ki so v solasti P.P. in M.M., vsakega do 1/2, odredilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 23.5.2008, opr. št. In 76/2008, v korist upnikov - lastnikov stanovanj in lokalov Š.. Hkrati je dovolilo tudi vknjižbo hipoteke za njihovo terjatev.
Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik P.P.. V pritožbi navaja, da so bili skupni prostori v Š. izpraznjeni že leta 2002. Sam je v pozidavo vložil za 1.183,92 EUR svojih sredstev, kar je brez povračilnega zahtevka prepustil hišnemu svetu. Meni, da zato ne dolguje stroškov po sklepu o izvršbi.
Upniki na pritožbo niso odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je izpodbijane zemljiškoknjižne vpise odredilo po uradni dolžnosti na podlagi 86. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/03 in 45/08), potem ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bila dovoljena izvršba na dolžnikovo nepremičnino. Zemljiškoknjižno sodišče v takem primeru zaznamuje izvršbo in hkrati dovoli vknjižbo hipoteke, ki jo je upnik pridobil z zaznambo izvršbe.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne odloča o upnikovi terjatvi, zato so brez pomena pritožbene trditve o dolžnikovih vlaganjih in že opravljeni izpraznitvi skupnih prostorov. Sicer pa se izvršba, kot izhaja iz sklepa, ki ga je izvršilno sodišče priložilo obvestilu o izvršbi, nadaljuje zaradi izterjatve stroškov postopka (pravdnih in izvršilnih). Po navedenem ni mogoče upoštevati dolžnikove trditve, da teh stroškov ne dolguje. V zemljiškoknjižnem postopku je namreč odločanje sodišča omejeno na presojo pogojev za dovolitev vpisa. Ti so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni, dolžnik pa nasprotnega niti ne zatrjuje.
Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Dolžnikovo pritožbo je zato na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.