Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 4722/2008 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.4722.2008 AI generated

Appeal allowed; absolute statute of limitations barred collection of court fees after four years.

Case Number VSL sklep II Cp 4722/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment ordering the payment of court and criminal fees. The appellant argued that the fees were time-barred, while the lower court had issued a final order for their compulsory enforcement. The court ruled that absolute statute of limitations had expired four years after the obligation arose, rendering the fees uncollectible.

Legislator headnote

AI generated

9. člen Zakona o sodnih taksah; 358-tč. 5 ZPP v zvezi s 366. členom ZPP: When four years pass from the date a court fee obligation arises, absolute statute of limitations bars the enforcement of that fee, requiring the revocation of any judgment ordering its collection.

Keywords

AI generated
absolute statute of limitations court fees collection enforcement revocation four-year period compulsory enforcement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je nastopilo absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili odmerjeni sodna taksa in kazenska taksa ter odrejena njuna prisilna izterjava.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša neplačana sodna taksa za pritožbo z dne 28.1.2005 - 1084,96 EUR, ter za opomin - 39,64 EUR, skupno 1124,60 EUR. Ugotovilo je nadalje, da kazenska taksa znaša 562,30 EUR ter da je tožeča stranka dolžna plačati v roku 60 dni od prejema tega sklepa neplačano sodno takso v skupnem znesku 1124,6o EUR in kazensko takso v znesku 562,30 EUR, skupaj 1.686,90 EUR, sicer bo navedeno takso prisiljeno izterjana preko organa, ki je pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Poudarja, da opomina za plačilo takse ni prejela. Ugovarja tudi zastaranje izterjave sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno ugovarja zastaranje, ki pa je sicer nastopilo šele po vložitvi pritožbe. Po določbi 9. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004; ZST - UPB1; v nadaljnjem besedilu:ZST) namreč zastara zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno plačati sodno takso (relativno zastaranje), v vsakem primeru pa zastaranje nastane, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutno zastaranje). V skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo - takrat, ko se vloga izroči. Ker so od nastanka taksne obveznosti, to je od 28.1.2005, ko je bila predmetna pritožba vložena na sodišču (glej list štev. 139 v spisu), že potekla štiri leta - dne 28.1.2009, je nastopilo absolutno zastaranje izterjave predmetne takse, in je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi ter razveljaviti izpodbijani sklep v celoti (člen 358-tč. 5 ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Pritožbene stroške, kljub uspehu s pritožbo, nosi pritožnica sama, saj so nastali v posebnem postopku prisilne izterjatve neplačane takse, ki teče med taksnim zavezancem in državnim organom, ter torej ne več v pravdi, ki je že pravnomočno zaključena, torej ne več med pravdnima strankama v kontradiktornem postopku. Zato jih ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so nastali v pravdnem postopku ali zaradi pravdnega postopka, ki je potekal med pravdnima strankama, v smislu določbe 1. odstavka 151. člena ZPP. Zato teh stroškov ni mogoče naložiti prvotoženi stranki, ki sicer v pravdi ni uspela.