Appeal dismissed because plaintiff failed to state the value of the disputed subject matter required for review rights.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal against a second-instance judgment that dismissed a claim for telephone line installation. The plaintiff challenged a property dispute decision without explicitly stating the value of the disputed subject matter, which is a statutory prerequisite for invoking the right to appeal. Consequently, the court held that the plaintiff had not secured their right to review, rendering the appeal inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 186. in 3. odstavek 382. členov ZPP; The right to appeal a final judgment depends on the value of the disputed subject matter stated in the original complaint; failure to state this value precludes the exercise of the right to review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopno sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki ga je tožeča stranka uveljavila v dne 7.5.1990 vloženi tožbi in s katerim je od tožene stranke zahtevala, da ji mora v stanovanju P. v L. priklopiti telefonski priključek št.... Tožeča stranka tedaj v revizijskem postopku izpodbija odločitev o premoženjskopravnem sporu, v katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 186. in 3. odstavek 382. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, da ji mora tožena stranka v stanovanju P. v L. priklopiti telefonski priključek št.... S sklepom pa je vzelo na znanje umik med postopkom uveljavljenega podrejenega tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine in odločilo, da se v tem delu pravdni postopek ustavi.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke proti sodbi zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti pravnomočni sodbi drugostopnega sodišča je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo v kateri ni izrecno uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Odločitvi sodišč druge in prve stopnje sta nepravilni, zato naj vrhovno sodišče sproži postopek za preizkus njune verodostojnosti. Tožena stranka ni postopala v skladu z zakonom. Izpodbijana sodba pomeni vračanje v preteklost.
Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopno sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki ga je tožeča stranka uveljavila v dne 7.5.1990 vloženi tožbi in s katerim je od tožene stranke zahtevala, da ji mora v stanovanju P. v L. priklopiti telefonski priključek št.... Tožeča stranka tedaj v revizijskem postopku izpodbija odločitev o premoženjskopravnem sporu, v katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 186. in 3. odstavek 382. člena ZPP).
Tožeča stranka v tožbi vrednosti tožbenega zahtevka sploh ni navedla. Zato si pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje ni zagotovila. Vložena revizija zato ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).