Appeal allowed; first-instance judgment voided for dismissing non-meritorious adoption annulment claim.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and voided the first-instance default judgment, ordering the case returned for a new trial. The lower court had dismissed the plaintiff's claim to annul two adoption agreements because the complaint failed to allege that the guardian council acted unreasonably, rendering the claim non-meritorious under the Code of Civil Procedure. The appellate court ruled that this procedural defect required the case to be remitted to the first-instance court for the plaintiff to properly amend their complaint within a set deadline.
Legislator headnote
AI generated318. člen ZPP; 339. člen ZPP; 354. člen ZPP; 108. člen ZPP: A default judgment must be set aside and the case remitted if the first-instance court incorrectly finds a claim non-meritorious due to a failure to allege necessary facts, as the appellate court cannot correct this substantive procedural error itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta dve posvojitveni pogodbi, v spisu prilogi A 2 in A 3, nični, v posledici česar se v matičnih knjigah izbrišejo vsi vpisi, ki so bili izvedeni na podlagi teh ničnih pogodb, in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Tožbeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker njegova utemeljenost ne izhaja iz tožbenih navedb (nesklepčna tožba).
Zoper zamudno sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da po določbi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče, če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni določeni pogoji. V obravnavanem primeru je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi v spisu ali z dejstvi, ki so splošno znana, in da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnik je z navedbami v tožbi jasno izkazal obstoj dveh neidentičnih posvojitvenih pogodb, kjer kot posvojitelj nastopa tožnik in kot posvojenec toženec. Dokazal je nadalje, da tožnik nobene od pogodb ni podpisal, torej jih ni sklenil, in zato razmerje posvojitelj-posvojenec med pravdnima strankama ni moglo nastati. Ker tožnik ni podpisal pogodb, iz tega dejstva v vsakem primeru izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Skrbstveni organ ni bil ena od pogodbenih strank posvojitvenih pogodb. Dejstva, navedena v tožbi, ki potrjujejo utemeljenost tožbenega zahtevka, so tudi povsem v skladu z dokazi, ki jih je tožnik priložil tožbi.
Pritožba je utemeljena.
Ne da bi se pritožbeno sodišče poprej opredeljevalo o utemeljenosti pritožbene trditve, da je tožba sklepčna, je bilo potrebno pritožbi ugoditi iz razloga absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP). Izpodbijana zamudna sodba ima namreč pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj so njeni razlogi nerazumljivi oziroma sami s sabo v nasprotju. Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja (3. odstavek 318. člena ZPP). Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku (1. odstavek 108. člena ZPP). Pri tem je potrebno dodati, da je bila tožba v tej pravdi vložena pred 1.10.2008 in se zato glede nepopolne po odvetniku vložene tožbe ne uporablja določilo sedaj veljavnega 2. odstavka 108. člena ZPP, ki je sicer pričel veljati 1.10.2008 z novelo ZPP-D.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati tožečo stranko na ustrezno dopolnitev tožbe v danem roku. Če bo ta ustrezno dopolnjena, jo bo potrebno ponovno posredovati toženi stranki v odgovor in nato nadaljevati s postopkom.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker tožeča stranka povračila le-teh ni opredeljeno ni zahtevala.