Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 19/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.19.2009 AI generated

Appeal dismissed; small claims court limited evidence scope and upheld usage fee ruling.

Case Number VSL sodba II Cp 19/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal against a first-instance judgment confirming a usage fee order for a residential property. The appellant argued that the claim amount was unproven and that an expert witness was necessary to verify the usage of the cellar, which they claimed was taken away. The court held that in small value disputes, the scope of evidence must be limited, and the first-instance court correctly applied the law and procedural rules without material error.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 443. člen ZPP; 1. odstavek 458. člen ZPP: In proceedings for small value disputes, the scope of evidence may be limited, and appeals are admissible only for fundamental procedural violations or misapplication of substantive law, not for factual findings.

Keywords

AI generated
small value dispute limited evidence scope usage fee obligation appellate review standard procedural violation threshold

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 443. člen ZPP
1. odstavek 458. člen ZPP
2. odstavek 339. člen ZPP
198. člen Obligacijskega zakonika
Pritožbeno sodišče tako sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik uporablja stanovanje, sodišče prve stopnje pa je pri presoji višine uporabnine (198. člen Obligacijskega zakonika) tudi pravilno uporabilo 2.
2. odstavek 450. člen ZPP
353. člen ZPP
1. odstavek 366.a člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Glede na naravo spora (gre za spor majhne vrednosti) se lahko omeji obseg dokazovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 4.1.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 544/2007, s katerim je bilo odločeno, da mora toženec plačati glavnico 1.292,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določenih zneskov. Stroški so bili odmerjeni na 45,90 EUR. Sodišče prve stopnje je potem ko je toženec ugovarjal, z izpodbijano sodbo omenjeni sklep o izvršbi obdržalo v veljavi. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 284,50 EUR. Navedeni zneski predstavljajo uporabnino za stanovanje na naslovu S. 10, Brežice.

Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Vztraja pri tem, da tožeča stranka ni dokazala višine zneska, ki ga zahteva. Terjatev tako ni izkazana, sploh pa ne v vtoževani višini. Sodišče je napačno odločilo, ko je štelo terjatev za dokazano samo na podlagi kartice odprtih postavk. Izvesti bi moralo dokaz z izvedencem gradbene stroke. Kleti toženec ne uporablja. To je pomembno, kajti uporabnina se plačuje za površino, ki se uporablja. Klet je bila tožencu odvzeta.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti po 1. odstavku 443. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku. Po 1. odstavku 458. člena ZPP je sodbo v takem postopku mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Gledano s tega stališča so torej neupoštevne vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče tako sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik uporablja stanovanje, sodišče prve stopnje pa je pri presoji višine uporabnine (198. člen Obligacijskega zakonika) tudi pravilno uporabilo 2. odstavek 450. člena ZPP ter obseg dokazovanja omejilo oziroma ga je izvedlo po prosti presoji zaradi pospešitve postopka, to pa velja tudi glede vprašanja, ali tožnik uporablja kletni prostor ali ne. Kolikor gre za višino uporabnine, toženec niti ne trdi, da bi bila nesorazmerno visoka, vztraja le, da ni podlage za obveznost. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje o višini uporabnine. Kolikor gre za vprašanje kleti, so pritožbene trditve nedoločne. Ni jasno, kdo naj bi mu klet odvzel in kdo jo sedaj uporablja. Toženec ni izrecno navedel, da bi klet izročil tožeči stranki. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbeno sodišče pa se z vsemi razlogi strinja.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP.