Appeal dismissed; widow's claim that land is marital property is less probable than land registry entry.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in N. O., zapustnikovo vdovo, napotilo na pravdo proti Republiki Sloveniji, da v zapuščino zapustnika ne spada 1/2 nepremičnine parc. št. 216 vl. št. 811 k.o. ..., ker je bila ta pridobljena v času trajanja zakonske zveze N. O. z zapustnikom. N. O. je naložilo, da mora tožbo vložiti v roku 90 dni in jo opozorilo na posledice, če v postavljenem roku tožbe ne bo vložila.

Proti sklepu se pritožuje N. O. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti Republiko Slovenijo, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izraža nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da je bolj verjetno zemljiškoknjižno stanje kot zakonska domneva 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka in določba 51. člena ZZZDR, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. V sporu, ki bi nastal v primeru prodaje nepremičnine, ki spada v skupno premoženje, bi se dobroverni pridobitelj lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, nasprotno pa v sporu med zakoncema oziroma bivšim zakoncem in dediči pokojnega zakonca nedvomno velja zakonska domneva in ostale določbe ZZZDR. Manj verjetna je zato pravica Republike Slovenije, da premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze ne predstavlja skupnega premoženja in bi morala biti Republika Slovenija napotena na pravdo in ne N. O.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je med dediči nastal spor, ali 1/2 nepremičnine parc. št. 216, vl. št. 811 k.o. ...., spada v zapuščino, v skladu s 1. točko 212. člena Zakona o dedovanju (Uradni list Republike Slovenije SRS št. 12/76 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZD) prekinilo zapuščinski postopek in temu pritožnica obrazloženo ne oporeka. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje in se pridružuje njegovim razlogom, da je pravica N. O., ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje, kot je razvidno iz zemljiške knjige, manj verjetna. V skladu z določbo 213. člena ZD mora sodišče na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zmotno je pritožničino stališče, da je glede na določbo 59. člena ZZZDR in 51. člena ZZZDR njena pravica verjetnejša. Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje kot izhaja iz zemljiške knjige. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke (v obravnavanem primeru je na spornih nepremičninah vpisan zapustnik), kar kaže na to, da Republika Slovenija tudi ne bi imela interesa za vložitev tožbe. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je res njuno skupno premoženje (51. člen ZZZDR), vendar pa 11. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, št. 87/2002; SPZ) uzakonja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je v zemljiško knjigo vpisan. Pritožnica bo lahko dokazovala, da to dejstvo, ki se po zakonu domneva, ne obstoji (3. odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list Republike Slovenije, št. 73/07; UPB 3; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP), kar ponovno dokazuje, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.