Supreme Court dismisses appeal, affirming non-property damage compensation based on objective conditionality principle.

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 363,99 EUR stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

[JEDRO]

Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati poleg oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic tudi načelo objektivne pogojenosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik se je 7.9.2003 poškodoval v prometni nesreči. Pri tem je utrpel zlom sedmega vratnega vretenca, zožitev hrbtenjačnega kanala, zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, nateg vratnih mišic ter zatrditev z ostro sintetskim materialom šestega in sedmega vratnega vretenca. Pravnomočno mu je bilo prisojeno zadoščenje v celotni zahtevani višini 25.872.15 EUR (prej 6.200.000 SIT) (od tega 12.518,79 EUR (prej 3.000.000 SIT) za telesne bolečine ter 13.353,36 EUR (prej 3.200.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti), od česar je sodišče odštelo že plačan znesek iz tega naslova (15.857 EUR).

Tožena stranka je vložila revizijo glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče druge stopnje pri odmeri odškodnine dalo preveliko težo določenim okoliščinam. Navaja še, da je sodišče druge stopnje prekoračilo zahtevek v delu glede zahtevane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti tožena stranka utemeljuje s poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju upravičevale odškodnino v nižjih zneskih (tako kot je prisodila prva stopnja). Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati poleg oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic tudi načelo objektivne pogojenosti, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

Prav tako pa je neutemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje prekoračilo zahtevek v delu glede zahtevane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Tožnik je zahteval zgolj razliko med že plačano nesporno odškodnino (2.000.000 SIT) in zahtevano odškodnino za to obliko nepremoženjske škode (3.200.000 SIT), torej 1.200.000 SIT. To pa je tudi znesek, ki ga je sodišče druge stopnje prisodilo tožniku za to obliko škode. Tako sodišče druge stopnje ni prekoračilo zahtevka .

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

Revizijsko sodišče je na temelju prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o revizijskih stroških. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 363.99 EUR revizijskih stroškov (predstavljajo pa stroške odgovora na revizijo, poročila stranki, 20%DDV in 2% materialne stroške). Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila revizijskih stroškov.