Supreme Court allows appeal against bankruptcy proceedings, ruling rights to challenge actions outside bankruptcy apply only to matured claims.

Reviziji se ugodi, odločba pritožbenega sodišča se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v plačilo. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta trdila v tožbi, da jima je V. E. povzročil škodo v skupnem znesku 34.126.463,66 SIT in nato z izročilno pogodbo razpolagal z vsem svojim premoženjem tako, da je tožnika prikrajšal za plačilo odškodnine. Toženci so prevzemniki premoženja.

2.Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo zahtevku obeh tožnikov, da je navedena izročilna pogodba neučinkovita do tožnikov v delu, ki je potreben za izpolnitev njunih odškodninskih terjatev proti dolžniku V. E. Zavrglo pa je zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti poplačilo navedenih odškodninskih terjatev z izvršbo na nepremičninah, ki predstavljajo premoženje izročitelja. Ugodilni del sodbe je sodišče oprlo na določbe 255. člena Obligacijskega zakonika – OZ, zavrženje tožbe pa na ugotovitev, da naj bi bila podana litispendenca, ker naj bi bila v teku pravda med oškodovancema in povzročiteljem škode.

3.Proti prvostopenjski sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo obeh tožnikov, ugodilo pa je pritožbi tožencev tako, da je spremenilo ugodilno prvostopenjsko sodbo in v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. Nosilni argument za takšno odločitev predstavlja ugotovitev, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost zahtevka, ker ni bil zatrjevan obstoj v plačilo zapadle terjatve.

4.Tožnika sta vložila revizijo proti odločbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter relativnih in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodba naj bi bila „močno nerazumljiva in protislovna“, ugotovitev, da terjatvi obeh tožnikov še nista zapadli pa naj bi bila materialnopravno zmotna. V pravočasni dopolnitvi revizije sta revidenta poudarila, da je sodišče prve stopnje napačno zavrglo njuna dajatvena zahtevka, ker ni bila podana litispendenca, saj sta pravdna postopka potekala med različnimi strankami in na različnih pravnih podlagah.

5.Revizija in njena dopolnitev sta bili poslani Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročeni tožencem, ti pa nanju niso odgovorili.

Revizija je utemeljena.

6.Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava(1). Procesna kršitev je ustrezno konkretizirana, če revident določno pove, katero od zakonsko določenih procesnih kršitev uveljavlja in s katerim konkretnim dejanjem sodišča naj bi bila ta kršitev storjena. Revizija in njena dopolnitev ne vsebujeta ustrezne konkretizacije procesnih kršitev in se zato revizijsko sodišče z vprašanjem ali so bile storjene relevantne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ni ukvarjalo.

7.Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v plačilo(2). Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo(3). Odškodninska obveznost praviloma zapade v plačilo v trenutku nastanka škode(4). Zato tudi tožbene trditve o tem, da naj bi S. E. tožnikoma povzročil zneskovno opredeljeno škodo in nato razpolagal z vsem svojim premoženjem, dovolj opredelijo dejanski stan v zvezi z zahtevki, ki temeljijo na določbah 255. člena OZ in zato tožba ni „nesklepčna“. Odločitev pritožbenega sodišča o pritožbah pravdnih strank proti prvostopenjski sodbi je tako rezultat zmotne uporabe materialnega prava.

8.Razveljavitev sodbe ima podlago v drugem odstavku 380. člena ZPP, v nadaljevanju postopka pa bo moralo pritožbeno sodišče preizkusiti prvostopenjsko sodbo tudi z vidika drugih pritožbenih trditev pravdnih strank o relevantnih dejstvih(5).

9.Odločitev o revizijskih stroških je pridržana za končno odločbo(6).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbo 371. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo prvega odstavka 255. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Op. št. (3): Primerjaj M. Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, str. 253, GV Založba, Ljubljana 2003. Op. št. (4): Primerjaj določbo 165. člena OZ in 8. točko obrazložitve odločbe VSRS III Ips 98/2005 z dne 20.6.2008. Op. št. (5): Podobno je Vrhovno sodišče odločilo tudi s sklepom III Ips 56/2006 z dne 9.10.2007. Op. št. (6): Tretji odstavek 165. člena ZPP.