Appeal allowed: Inheritance of denationalized property determined by death date, not denationalization decision date. Denationalization Act overrides general inheritance law for timing. Appeal allowed.

Pritožbama se ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s členom 78/1 ZDen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče odločilo o dedovanju premoženja, ki je bilo zapustnici A. S. v postopku denacionalizacije vrnjeno v naravi in kot odškodnina v obliki obveznic. Na osnovi zakonitega dedovanja je za dediče razglasilo štiri vnuke, ki so si z dednim dogovorom dediščino razdelili. Obrazložilo je, da je zapuščina na dediče prešla s pravnomočnostjo odločb o denacionalizaciji in so dediči osebe, ki so bile žive v tem trenutku. L. P. M. in N. M. dedne pravice ni priznalo, ker nista zapustničini zakoniti dedinji, ampak sta dedinji (zakonita in oporočna) Ol. S., ki je bila poročena z zapustničinim sinom Ot. S.

N. M. uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da je 2. odstavek 78. čl. ZDen uporabljiv le za določanje trenutka prenosa premoženja na dediče, ne uporablja pa se za določanje kroga dedičev. Po njenem mnenju je za določitev kroga dedičev uporabljiv 1. odstavek 78. čl. ZDen, ki določa, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. To pomeni, da so dediči osebe, ki so bile žive ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju (sklepa o dedovanju), če pa zapuščinski postopek ni bil izpeljan, pa osebe, ki so bile žive ob smrti zapustnika. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča U-I-138/99-41 in teoretika Karla Zupančiča. Trdi, da je kot oporočna dedinja Ol. S. - vdove po zapustničinem sinu Ot. S., ki je preživel zapustnico - upravičena dedovati.

L. M. P. uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Trdi, da je zakonita dedinja, ker je zapustničin sin Ot. S. preživel zapustnico. Njega pa sta preživeli zakoniti dedinji - hči I. N. in vdova Ol. S., ki je umrla 3.6.2005. Sin Ol. S. (J. M.) je umrl pred svojo materjo, zato na njegovo mesto vstopa njegova hči - pritožnica L. M. P.. Sklicuje se na 11. in 12. čl. Zakona o dedovanju. Opozarja, da je dedinja I. N. na zapuščinski obravnavi priznala veljavnost zapustničine oporoke, iz izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da dediči oporoke niso priznali. Opozarja, da je vseh obveznic v zapuščini 4.306, sodišče pa jih je razdelilo več. Trdi, da ji denacionalizacijske odločbe niso bile dane na vpogled.

Pritožbi sta utemeljeni.

Dedovanje v denacionalizaciji vrnjenega premoženja je urejeno v Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je v razmerju do Zakona o dedovanju, ki sicer ureja dedovanje, specialnejši predpis. Pri odločanju o dedovanju denacionaliziranega premoženja je zato treba uporabiti posebna, z ZDen predpisana pravila. Pritožbi pravilno opozarjata, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo v ZDen vsebovanega določila, ki je podlaga za določitev oseb, ki so upravičene dedovati denacionalizirano premoženje. Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s 1. odstavkom 78.

čl. ZDen. Ta člen določa, da se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, torej sklepa o dedovanju (za razliko od Zakona o dedovanju, ki kot čas uvedbe dedovanja in odločilen čas za ugotovitev zapustnikovih dedičev, določa trenutek zapustnikove smrti). Z 2. odstavkom 78. čl. ZDen, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče, je določen čas prehoda zapuščine na dediče, medtem ko je za določitev dedičev odločilen čas uvedbe dedovanja, kot pravilno razloguje pritožnica N. M.. Tako stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, ki je presojalo ustavnost in zakonitost 20.

čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98). Odločba ustavnega sodišča RS št. U-I-138/99-41 z dne 18.1.2001 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 11/2001) je vzpostavila pred spremembo veljavno določilo glede trenutka uvedbe dedovanja denacionaliziranega premoženja in vsebuje njegovo jezikovno, sistemsko in teleološko razlago. Upoštevajoč vse načine razlag je ustavno sodišče zavzelo stališče, da prvotno predpisan in z ustavno odločbo ponovno vzpostavljen 1. odstavek 78 čl. določa trenutek za presojo dedne sposobnosti in določitev kroga dedičev.

Izrecno odklanja stališče, da v 78. čl. ZDen predpisana ureditev odlaga za določitev dedičev odločilen trenutek na pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji. S pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji na dediče preide denacionalizirano premoženje (2. odstavek), medtem ko je za določitev kroga dedičev odločilen trenutek pravnomočnosti sklepa o dedovanju (1. odstavek). Ustavno sodišče ne vidi nasprotja med 1. in 2. odstavkom 78. čl. ZDen na eni strani in 77. čl. ZDen na drugi strani. Po mnenju ustavnega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je določil različne trenutke za prehod zapuščine na dediče in za uvedbo dedovanja, upošteval posebnost položaja, nastalega z vrnitvijo premoženja prejšnjim lastnikom.

Stališčem ustavnega sodišča je sledila sodna praksa in ta stališča sprejema tudi pritožbeno sodišče.

Pritožba utemeljeno opozarja tudi na nedoslednost v zvezi z odločitvijo o veljavnosti oporoke in številom obveznic.

Ker je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ni razčiščeno, ali je bilo o dedovanju ostalega zapustničinega premoženja odločeno s sklepom o dedovanju, kateri od zapustničinih otrok so v trenutku pravnomočnosti sklepa o dedovanju živeli in ostala, za odločitev o dedovanju denacionaliziranega premoženja odločilna dejstva. Na osnovi 3. točke 365 čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS, št. 26/99 - 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. čl. ZZP-D - Ur. list RS, št. 45/08), je zato pritožbi ugodeno in izpodbijani sklep razveljavljen.