Supreme Court dismisses appeal as no changed circumstances justify reducing legally established alimony.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišče sme po predlogu prizadetega znižati s pravnomočno sodbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (peti odstavek 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Ur. list SRS, št. 14/89). Navedena zakonska določba je primarna pri uporabi materialnega prava v tem sporu. Šele ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je mogoče znova presoditi o višini preživninskega prispevka "v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami" (79. člen ZZZDR). Ugotovljeno dejansko stanje pa je tako, da sta nižji sodišči utemeljeno presodili, da se razmere, ki so bile podlaga pri določitvi preživnine po sodbi II P 507/95 prvega sodišča z dne 2.10.1995, ki je postala pravnomočna dne 5.4.1996 (tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena že dne 16.5.1996), niso spremenile. Premoženjske in osebne razmere na strani tožnika in matere otrok so ostale nespremenjene. Novih okoliščin, ki bi mogle pogojevati ponoven razmislek o višini dosojene preživnine, tožnik niti sam ne zatrjuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je od tožene stranke zahteval znižanje doslej določene preživnine v skupnem znesku 24.000,00 SIT mesečno za oba toženca na 7.000,00 SIT mesečno za vsakega od njiju, torej v skupnem znesku 14.000,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri odločanju niso bili uporabljeni vsi listinski dokazi, predvsem ne tisti, ki so priloženi obravnavani zadevi. Okoliščine na tožnikovi strani so se spremenile, to pa je obstojalo že pri sojenju v zadevi II P 507/95. Določbe členov 50, 79 in 80 zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso bile uporabljene. Zatrjuje, da dejansko ni bilo upoštevano, da mora vzdrževati nezaposleno ženo. Mati tožencev je vedno prikazana kot uboga mati samohranilka, čeprav živi z izvenzakonskim partnerjem v skupnem gospodinjstvu in je njen finančni položaj bistveno boljši od prikazanega. Vprašljivo je, ali mora otrok res imeti zagotovljenih 20.000,00 SIT na mesec za preživljanje.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnik ni prikazal tako, da bi revizijo v tem obsegu bilo mogoče preizkusiti. Trditev, da izpodbijana sodba ne temelji na vseh listinskih dokazih in da ni sprejemljivo sklepanje o tem, da se razmere od zadnje določitve višine preživnine niso spremenile, spada v področje presoje dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Prvo ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja (tretji odstavek 385. člena ZPP), slednje pa je predmet posebnega preizkusa. Zato je revizijsko sodišče v okviru očitanega revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) in ugotovilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo.

Sodišče sme po predlogu prizadetega znižati s pravnomočno sodbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (peti odstavek 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Ur. list SRS, št. 14/89). Navedena zakonska določba je primarna pri uporabi materialnega prava v tem sporu. Šele ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je mogoče znova presoditi o višini preživninskega prispevka "v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami" (79. člen ZZZDR). Ugotovljeno dejansko stanje pa je tako, da sta nižji sodišči utemeljeno presodili, da se razmere, ki so bile podlaga pri določitvi preživnine po sodbi II P 507/95 prvega sodišča z dne 2.10.1995, ki je postala pravnomočna dne 5.4.1996 (tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena že dne 16.5.1996), niso spremenile. Premoženjske in osebne razmere na strani tožnika in matere otrok so ostale nespremenjene. Novih okoliščin, ki bi mogle pogojevati ponoven razmislek o višini dosojene preživnine, tožnik niti sam ne zatrjuje. Potrebe mladoletnih tožencev, označene z zneskom 20.000,00 SIT mesečno za vsakega, pa se tudi niso zmanjšale. Tako obvelja, da skuša tožnik v tej pravdi v nasprotju z določbami ZZZDR, ob enaki dejanski podlagi, znova načenjati vprašanje višine preživnine, določene v zadevi II P 507/95 prvega sodišča. Ker gre v tem obsegu - kot že rečeno - tudi za presojo dejanskih ugotovitev, se revizijsko sodišče z revizijskimi trditvami v tem obsegu glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more ukvarjati. Neutemeljeno revizijo je zato bilo treba zavrniti (393. člen ZPP).