Court dismisses appeal against detention order for older minor due to high recidivism risk.

Pritožba zagovornice st. mladoletnika J.H. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pri starejšem mladoletniku je podana ponovitvena nevarnost glede na to, da je bil v istem letu nekaj mesecev prej zoper njega izrečen vzgojni ukrep, sedaj pa naj bi ponovil dve hudi kaznivi dejanji zoper premoženje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodnik za mladoletnike odredil pripor st. mladoletniku J.H., zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj poskusa vloma po 1. točki I. odst. in III. odst. 166. čl. KZ RS, ki naj bi bili storjeni dne 3.11.1993 ter 24.10.1993. Iz podatkov kazenskega spisa pa je razvidno, da je Temeljno javno tožilstvo v X, enota v X zoper st. mladoletnika tudi že vložilo zahtevo za opravo pripravljalnega postopka v smeri navedenih dveh kaznivih dejanj. Pripor je odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki II. odst. 191. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Proti takšni odločitvi se je pravočasno pritožila zagovornica st.

mladoletnika zaradi "nepravilne uporabe materialnega prava" ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj pritožbeni senat za mladoletnike izpodbijani sklep tako spremeni, da pripor odpravi oziroma izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Utemeljenost suma, da naj bi st. mladoletnik storil obe navedeni kaznivi dejanji izhaja tako iz zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka kakor tudi iz njegovega zagovora, saj je pri zaslišanju obe kaznivi dejanji priznal. Ker iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da mu je že bil izrečen vzgojni ukrep v letu 1993 zaradi prej storjenih kaznivih dejanj in sicer vzgojni ukrep strožjega nadzorstva organa socialnega skrbstva ter da je zoper njega v teku še več drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj in ker je pred kratkim poskušal storiti oziroma dejansko že ponovil dvoje kaznivih dejanj, so to vsekakor tiste posebne okoliščine, ki močno opravičujejo bojazen, da bi, v kolikor bi bil na prostosti, z izvrševanjem kaznivih dejanj še nadaljeval, kot naj bi to že tudi dejansko storil. Torej iz teh podatkov izhaja, da prej izrečeni vzgojni ukrep pri njem ni dosegel prav nobenih vzgojnih in prevzgojnih učinkov v smeri, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj. Tako pa je utemeljena tudi izjemnost pripora kot tistega skrajnega ukrepa v postopku proti mladoletnikom, da se pri obravnavanem st. mladoletniku doseže, da s kaznivimi dejanji ne nadaljuje. Zato je odločitev sodnika za mladoletnike, ki se je poslužil tega ukrepa pravilna in je vsekakor podana pri st.

mladoletniku nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj po 3. točki II.

odst. 191. čl. Zakona o kazenskem postopku v zvezi z 474. čl. istega zakona. Navedbe v pritožbi in obljube, ki jih vsebuje pritožba, pa teh ugotovitev zaenkrat ne morejo omajati. Tako je bilo potrebno pritožbo zagovornice kot neutemeljeno zavrniti.