Appeal allowed; lack of intent to insult negates criminality of insult committed while performing official duties.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment imposing a judicial admonition for insult, finding the lower court's reasoning internally contradictory and lacking factual basis. The defendant argued for acquittal, claiming she acted without intent to insult while performing official duties, a defense the appellate court found plausible given the absence of malicious intent. Consequently, the court ruled that without the requisite intent to demean, the act did not constitute a crime under the relevant criminal code provision, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 106. člena KZ RS; 11. točka 2. odstavka 364. člena ZKP: When an insult is committed during the performance of official duties without malicious intent to demean, the act lacks criminality, and a judgment based on such reasoning without clear findings on intent constitutes a procedural violation requiring retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obdolženke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če sodišče ugotovi, da se je storilec o kom žaljivo izrazil pri izvrševanju uradne dolžnosti, pri tem pa tudi ugotovi, da ni ravnal z naklepom, da bi ga razžalil, je izključena protipravnost dejanja po 3. odstavku 106. člena KZS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče obdolženi izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja razžalitve po členu 106/1 KZ RS, v plačilo pa ji je naložilo stroške kazenskega postopka.
Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona pritožil zagovornik obdolženke in predlagal, da ga sodišče druge stopnje spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve ugotavlja, da obdolženka pri pisanju predloga za odvzem poslovne poslovnosti R. B., ki vsebuje po stališču zasebnega tožilca zanj žaljivo oceno njegovih osebnih lastnosti, ni ravnalo z naklepom, da bi s tem razžalila zasebnega tožilca, da pa se je nedvomno zavedala, da s svojo oceno posega v tudi v njegovo čast in dobro ime. Že iz tega, kot iz ostalih ugotovitev izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je obdolženka o zasebnem tožilcu tako izrazila kot delavka Centra za socialno delo pri vodenju postopka na podlagi zakona, torej pri izvrševanju uradne dolžnosti. V takšni situaciji je po določbi 3. odstavka 106. člena KZ RS protipravnost izključena, v kolikor žaljivo dejanje ni bilo storjeno z namenom zaničevanja. Če sodišče ugotavlja, da obdolženka pri pisanju sporne ocene v predlogu ni ravnala z naklepom, da bi s tem razžalila zasebnega tožilca to pomeni, da torej ni podan namen zaničevanja, to pa bi pomenilo, da bi bilo treba izreči oprostilno sodbo. Glede navedenega vprašanja so si razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujoči, hkrati pa sklep nima razlogov glede vprašanja, ali je bilo žaljivo dejanje storjeno v okviru delovanja po uradni dolžnosti in ali je podan pri tem namen zaničevanja. Mnenje prvostopnega sodišča, da bi moral predlog za odvzem poslovne sposobnosti vsebovati le opis okoliščin in zdravstveno stanje ter razloge za odvzem poslovne sposobnosti materi zasebnega tožilca (R. B.) ne pa tudi oceno o umskih sposobnosti zasebnega tožilca, oziroma da je ta ocena v predlogu nepotrebna, še sama po sebi ne pomeni, da obdolženka tega ni storila pri izvrševanju uradne dolžnosti, še manj pa dokazuje, da je bil pri njenem ravnanju podan namen zaničevanja. Ti razlogi so navsezadnje v nasprotju z oceno na strani 5. izpodbijanega sklepa, da je obdolženka nenaklepno posegla v ocenjevanje sposobnosti zasebnega tožilca v zvezi s preživljanjem njegove matere in njegove umske sposobnosti.
Navedeni razlogi sklepa sodišča prve stopnje so si med seboj v nasprotju, sklep pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 2. odstavka 364. člena ZKP, ki je v skladu z določbo 1. odstavka 385. člena ZKP narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve na novo sojenje.