Appeal dismissed; first-instance judgment voided for lack of reasoning on guilt and evidence rejection.

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene se izpodbijana sodba razveljavi po uradni dolžnosti in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Obdolžena je bila z izpodbijano sodbo spoznana za krivo kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru po členu 56 KZ RS.

Izrečena ji je bila pogojna obsodba ter na podlagi navedene zakonske določbe določena kazen 2 meseca zapora s preizkusno dobo 2 let. Po členu 69 KZ SFRJ je bil obdolženki izrečen varnostni ukrep odvzema predmetov, s katerim ji je bil odvzeti nož, uporabljen pri kaznivem dejanju. Na podlagi 1. odstavka 98. člena ZKP so ji bili naloženi v plačilo tudi stroški kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in obdolženko oprosti obtožbe ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob reševanju pritožbe obdolženkinega zagovornika je moralo sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (1. točka 1. odstavka 376. člena ZKP) je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in ker ni navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo dokaznim predlogom obrambe. Izpodbijana sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstevih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi ni navedlo razlogov zanjo.

To pomeni, da je popolnoma zanemarilo subjektivno stran kaznivega dejanja, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Zagovornik je na glavni obravnavi predlagal zaslišanje prič J. M., M.

V., R. M. in H. M.. Sodišče prve stopnje je s sklepom predlagane dokaze kot nepotrebne zavrnilo, pri tem ni upoštevalo določbe 4. odstavka 292. člena ZKP, po kateri se morajo sklepi senatov vpisati v zapisnik o glavni obravnavi tudi s kratko obrazložitvijo. V skladu z določbo 7. odstavka 357. člena ZKP pa bi moralo tudi v obrazložitvi sodbe navesti, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker torej obrazložitev sodbe ne vsebuje razlogov o tem, zakaj ni potrebno zaslišati prič, ki jih je predlagala obramba in ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor o silobranu, je bila tudi s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Po navedenem je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo potrebno odpraviti navedene procesne pomanjkljivosti in nato znova odločiti o utemeljenosti obtožbe.

Ker je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena zaradi kršitev postopka, sodišče druge stopnje ni ocenjevalo utemeljenosti pritožbe zagovornika, v smeri zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona.

Pravna podlaga za uporabo zveznih predpisov (ZKP) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št.

1/91/I).