Court increases fine for traffic offense due to insufficient consideration of aggravating circumstances by first instance. Verdict: partially_allowed
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court increased the defendant's fine from 20,000 to 40,000 tolarjev after finding the first instance judgment improperly weighed mitigating factors while neglecting aggravating ones. The defendant was convicted of endangering public transport with negligent intent, causing serious injuries, yet the lower court relied too heavily on his prior lack of criminal record. The court ruled the original penalty was unreasonably low given the severity of the accident and the defendant's financial capacity, thus upholding the prosecutor's request for a higher fine.
Legislator headnote
AI generatedčl. 251/III in I KZ RS; čl. 253/III KZ RS; čl. 98/I in 101 ZKP: When sentencing for a traffic offense, the court must balance all aggravating and mitigating circumstances; a fine is excessive if it fails to account for the severity of consequences and the offender's financial situation, warranting an increase upon appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazni spremeni tako, da se obd. T.Z. izrečena denarna kazen zviša na 40.000 (štiridesettisoč) tolarjev.
Obdolženec je dolžan plačati denarno kazen v roku 3 (treh) mesecev, sicer se bo v primeru neizterljivosti izvršila tako, da se bo za vsakih 3.000 tolarjev denarne kazni določil en dan zapora.
Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 3.000 tolarjev.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni v preveliki meri upoštevalo v razlogih sodbe naštete olajševalne okoliščine, premalo pa ugotovljene obteževalne okoliščine in tudi premoženjske in osebne razmere obdolženca.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po čl. 251/III in I KZ RS in po čl.
253/III KZ RS obsojen na 20.000 tolarjev denarne kazni. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo tudi stroški kazenskega postopka.
Proti sodbi se je pritožil javni tožilec, ki izpodbija odločbo o kazni ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče obdolžencu višjo denarno kazen.
Pritožba javnega tožilca je utemeljena.
Pritrditi je potrebno stališču javnega tožilca, da je sodišče prve stopnje pri odmeri višine denarne kazni premalo upoštevalo ugotovljene in v razlogih izpodbijane sodbe naštete obteževalne okoliščine. Pravilna ugotovitev, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje s krivdno obliko zavestne malomarnosti, kakor tudi dejstvo, da sta bili v prometni nezgodi hudo telesno poškodovani dve osebi, sta bili premalo upoštevani kot obteževalni pri odmeri kazni obdolžencu. Kljub podani olajševalni okoliščini, in sicer dosedanji nekaznovanosti obdolženca, je torej izrečena denarna kazen prenizka.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi javnega tožilca ugodilo in je izpodbijano sodbo v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obdolžencu izrečeno denarno kazen zvišalo na 40.000,00 tolarjev. Tudi tako zvišana denarna kazen ustreza premoženjskim razmeram obdolženca, ki je zaposlen in prejema ustrezne osebne dohodke, ki jih potrebuje le za lastno preživljanje, saj je samski in brez otrok.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98/I in 101 ZKP.