Appeal against extension of bail order rejected due to continued risk of re-offending and defendant's personality traits.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the defense's appeal against the first-instance court's decision to extend the defendant's bail order. The defense argued that existing evidence did not prove public alarm, while the court emphasized the defendant's subjective fear and personal circumstances as valid grounds for extension. The court ruled that the defendant's personality traits and the specific circumstances of the crime justified maintaining the bail extension to prevent further harm.
Legislator headnote
AI generatedčlen 191/2-4 ZKP; The court may extend bail based on the manner and circumstances of the crime and the defendant's personality traits when these indicate a continued risk of re-offending or flight.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obtoženca se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Priporni razlog po členu 191/2-4 ZKP je podan glede na način in okoliščine storitve dejanja ter obtoženčeve osebnostne lastnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo pripor zoper imenovanega obtoženca iz razloga po 4. točki 2. odstavka 191. člena ZKP.
Proti temu sklepu se pritožuje zagovornik, ki uveljavlja pritožbene razloge iz 1. in 3. točke 363. člena ZKP ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obtoženca odpravi, podrejno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, da še vedno obstaja priporni razlog po 4. točki 2. odstavka 191. člena ZKP.
Način in okoliščine storitve kaznivega dejanja, obtoženčeve osebnostne lastnosti ter obtoženčevo subjektivno gledanje na dogodke v okolici, ko zatrjuje, da je pištolo nosil s seboj zaradi tega, ker se je počutil ogroženega s strani sosedov, ki naj bi mu grozili, so vsekakor takšne okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zoper obtoženca podaljšalo pripor. Pritožnik sicer zatrjuje, da dosedanji dokazi ne potrjujejo, da so katerikoli občani res postali zaradi umora vznemirjeni. Vendar je pri tem treba upoštevati, da zunanjih znakov vznemirjanja občanov prav gotovo tudi ni zaradi tega, ker je bil obtoženec v priporu, če pa bi bil na prostosti, pa je podana velika verjetnost, da bi do tega prišlo.
Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti.