Appeal dismissed; plaintiff failed to prove pre-litigation possession attempt justifying legal costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment regarding legal costs. The plaintiff argued that the lawsuit to vacate business premises was necessary because the defendant had occupied the space and prevented her from taking possession. However, the court found that the plaintiff failed to provide evidence of any attempt to take possession before filing the lawsuit. Consequently, the court ruled the lawsuit was unnecessary and the costs were not justified.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 155. člen ZPP; 2. točka 380. člen ZPP: Legal costs for filing a lawsuit to vacate premises are not justified if the plaintiff cannot prove they attempted to take possession prior to litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odst. izreka) potrdi.
Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V pravdi za izpraznitev poslovnih prostorov tožeča stranka ob umiku tožbe ni izkazala, da je pred vložitvijo tožbe skušala prevzeti prostore v svojo posest in da ji je tožena stranka to preprečila, zaradi česar tožba ni bila potrebna, s tem pa tudi ne stroški za njeno vložitev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je po umiku tožbe končalo pravdo in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi pravdne stroške.
Zoper sklep o pravdnih stroških se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Kot pritožbeni razlog je navedla bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Po njenem mnenju je jasno, da je bila tožba na izpraznitev poslovnih prostorov vložena utemeljeno, saj je tožena stranka prostore zasedala in še do danes ni vrnila ključev zanje.
Predlagala je spremembo, podredno pa razveljavitev napadene odločbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče sicer verjame tožeči stranki, da je imela tožena stranka ob vložitvi tožbe sporne poslovne prostore v posesti. Vendar pa to za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilno.
Pritožbeno sodišče namreč soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da tožeča stranka z ničemer ni izkazala vsaj za verjetno, da je pred vložitvijo tožbe poskusila prevzeti prostore v svojo posest in da ji je tožena stranka to preprečila. To pa kaže, da tožba na izpraznitev poslovnih prostorov za dosego tega cilja ni bila potrebna, s tem pa tudi niso bili potrebni pravdni stroški za njeno vložitev (primerjaj 1. odst. 155. čl. ZPP).
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je bilo v postopku na prvi stopnji o pravdnih stroških odločeno pravilno, zato je na podlagi določbe 2. točke 380. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.