Appeal against release from bail dismissed; court finds evidence of reintegration and reduced recidivism risk.
Legislator summary
AI generatedThe public prosecutor appealed a first-instance decision releasing the defendant from bail, arguing it was based on a factual error. The court found the lower court's assessment of the defendant's behavior in prison and on leave justified the release. Consequently, the appeal was rejected as the evidence supported the conclusion that the defendant had improved and posed a low risk of reoffending.
Legislator headnote
AI generatedArticle 171 of the Criminal Procedure Act; Article 171 of the Criminal Code: The court may release a defendant from bail if evidence indicates significant behavioral improvement and a low probability of committing further crimes upon release, even for repeat offenders.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba javnega tožilca se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Obtoženec je bil že večkrat kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Nova kazniva dejanja je storil neposredno po prestani kazni. Glede na njegovo nagnjenost, je bil med postopkom odrejen pripor. Po izrečeni sodbi je bil na prestajanju kazni pred pravnomočnostjo sodbe. Ker se je poboljšal in spremenil svoj način življenja, je bil pripor odpravljen. Pritožba javnega tožilca je bila kot neutemeljena zavrnjena.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je bilo predlogu obtoženčevega zagovornika ugodeno in je bil pripor zoper obtoženca odpravljen.
Zoper ta sklep se je javni tožilec pravočasno pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odloči, da se predlogu za odpravo pripora ne ugodi in ostane obtoženec v priporu ali da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Utemeljeno senat sodišča prve stopnje ocenuje, da je pri obtožencu glede na ugotovljeno obnašanje v zaporih vendar le mogoče pričakovati, da po izpustitvi na prostost kaznivih dejanj ne bo ponavljal, čeravno je bil dosedaj že večkrat obsojen zaradi premoženjskih kaznivih dejanj. Tudi če je obtoženec obtožen pomoči h kaznivemu dejanju goljufije po III. odst. 171. čl. KZ RS, ki je opredeljeno kot nadaljevano kaznivo dejanje, je glede na obtoženčevo možnost, da se takoj po izpustitvi na prostost zaposli in pridobiva sredstva za preživljanje s svojim osebnim delom vendar le podana podlaga za njegovo redno in normalno življenje na prostosti in torej da ne bo nadaljeval s kaznivimi dejanji. Ugotovitev, da je bil obtoženec med prestajanjem kazni na letnem dopustu in da je bil tudi večkrat na prostem izhodu ob siceršnjem primernem vedenju in rednem vzdrževanju stikov z družino je take narave, da je le podana verjetnost, da se obtoženec ne bo podal na pot kriminalne aktivnosti, ker ima vse možnosti in na razpolago potrebna sredstva, da si bo z osebnim delom pridobival potrebna sredstva za preživljanje. Glede na pozitivne podatke o obtoženčevem življenju in njegovih rednih stikih z družino je ocena senata sodišča prve stopnje o obtoženčevi resocializaciji utemeljena.
Glede na navedeno senat sodišča druge stopnje ocenjuje, da nasprotne pritožbene navedbe javnega tožilca niso utemeljene in je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.