Appeal dismissed; judicial settlement ends proceedings automatically and cannot be revoked via statement.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvotoženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

S sodno poravnavo je spor med strankami avtomatično končan, enako kot s pravnomočno sodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog prvotožene stranke za preklic sodne poravnave sklenjene dne 26.11.2008 pred Okrajnim sodiščem v G.R. v pravdni zadevi opr. št. ...

Proti navedenemu sklepu se pritožuje prvotoženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je navedena poravnava bila sklenjena v zmoti (zmota o obremenitvi nepremičnine s hipoteko), obravnava pa tudi ni izvršljiva, ker pri sklenitvi poravnave ni sodeloval mož drugotoženke kot zavezanec iz poravnave. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje zaradi nadaljevanja pravdnega postopka.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je z vlogo z dne 20.1.2009 (list. št. 43) podala izjavo, da "preklicuje pogojno sodno poravnavo, sklenjeno na naroku dne 26.11.2008 in naslovnemu sodišču predlaga, da čimprej razpiše prvo glavno obravnavo". Tožeča stranka je s predmetno izjavo tako uveljavljala dvoje in sicer preklic sodne poravnave ter nadaljevanje pravdnega postopka. Navedeno vlogo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Prvostopno sodišče je po presoji pritožbenega sodišča postopalo pravilno. Ni sporno, da je med pravdnima strankama bila sklenjena sodna poravnava, v katero se je poleg strank vključil tudi B.J. Sodna poravnava ima procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačuje s pravnomočno sodbo. S sodno poravnavo je spor med strankami avtomatično končan, enako kot s pravnomočno sodbo. Sodna poravnava je izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov. Sodna poravnava je glede na materialnopravne učinke (ti se odražajo v ureditvi spornega razmerja) lahko tudi sklenjena pod odložnim ali razveznim pogojem (drugi in tretji odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Materialnopravni učinek sodne poravnave je tako odvisen od izpolnitve dogovorjenega pogoja, kot to določata drugi in tretji odstavek 59. člena OZ. Navedeni materialnopravni učinek pa ni vpliven na že navedeni procesni učinek sodne poravnave, to je avtomatičen zaključek pravdnega postopka. Sicer pa v danem primeru sklenjena sodna poravnava ni bila sklenjena z odložnim ali z razveznim pogojem, kot smiselno zatrjuje pritožba.

Že novela Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 je kot izredno sredstvo uvedla tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. in 393. člen ZPP). Takšna ureditev pa za stranko sodne poravnave pomeni to, da lahko sodno poravnavo iz razlogov po 1.,2. in 3. točki drugega odstavka 392. člena ZPP izpodbija s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ne more pa razveljavitev sodne poravnave uveljavljati v končanem pravdnem postopku, v katerem je bila sodna poravnava sklenjena, z izjavo o preklicu pogojne sodne poravnave in z nadaljevanjem pravdnega postopka.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožnica s pritožbo ni uspela in zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.