Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Kp 1198/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1198.93 AI generated

Court increases fine for illegal tavern operation due to insufficient consideration of social danger and income motive.

Case Number VSL sodba Kp 1198/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment, increasing the defendant's fine from 20,000 to 40,000 tolarjev. The defendant operated an illegal tavern despite official bans, arguing her invalid pension was the sole measure of her financial status. The court ruled that her continued secret business activity demonstrated significant social danger and motivated by profit, warranting a higher penalty to achieve the purpose of punishment and deterrence.

Legislator headnote

AI generated

Article 229, paragraph 1 of the Criminal Code of the Republic of Slovenia; Article 230 of the Criminal Procedure Act: When imposing a monetary penalty, the court must consider the offender's social danger and the motive behind the crime; a fine is inappropriate if it fails to adequately reflect the offender's continued illegal activity and profit-driven intent.

Keywords

AI generated
monetary penalty adjustment illegal tavern operation social danger assessment profit motive sentencing appellate fine increase deterrence purpose procedural cost allocation

Cited Legislation

AI generated
Article 229, paragraph 1 of the Criminal Code of the Republic of Slovenia
Article 230 of the Criminal Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se obdolženki izrečena kazen zviša na 40.000,00 (štiridesettisoč) tolarjev.

Obdolženka mora plačati stroške pritožbenega postopka , pri čemer se odmeri povprečnina na 5.000,00 tolarjev.

[JEDRO]

Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je bila obdolžena spoznana za krivo kaznivega dejanja odstranitve uradnega pečata in ji je bila po I. odst. 229. čl. KZ RS izrečena denarna kazen 20.000,00 tolarjev, plačljiva v dveh mesecih. Naloženo ji je bilo plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je javni tožilec pravočasno pritožil zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženki izrečena kazen zviša.

Na pritožbo je obdolženka odgovorila s predlogom, da se pritožba javnega tožilca kot neutemeljena zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno pritožba opozarja, da ob izrekanju kazni sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženkinega premoženjskega stanja glede na njeno gostinsko dejavnost, katero je opravljala kljub inšpekcijskim prepovedim. Obdolženka je sicer res invalidsko upokojena toda višina invalidske pokojnine ne more biti po sedanjem stanju edino merilo njenega socialnega in premoženjskega stanja, ko se vendar ugotavlja, da se še sedaj bavi z gostinstvom, čeravno le v kletnih prostorih in na skrivaj. To dejavnost torej še sedaj opravlja kot se navaja v podatkih spisa in torej še naprej krši zakon, kar kaže na njeno posebno družbeno nevarnost. Če se ob tem upošteva večletno nedovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti, se pokaže večja družbena nevarnost, ki pa pri izreku sankcije ni prišla v dovoljni meri do izraza, posebno ne, ker je njeno delovanje motivirano s pridobitvijo premoženjske koristi.

Po navedenem je sodišče druge stopnje ocenilo, da je pritožba javnega tožilca utemeljena in je zato izpodbijano sodbo spremenilo ter obdolženki izrečeno kazen primerno zvišalo, ker bo le s tako zvišano kaznijo dosežen namen kaznovanja, doseženo pa bo tudi njeno poboljšanje in vzgojni vpliv na druge, da ne bodo delali tovrstnih kaznivih dejanj.

Obdolženka mora plačati stroške pritožbenega postopka. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost postopka ob upoštevanju obdolženkinih premoženjskih razmer.