Appeal dismissed; detention order upheld due to high recidivism and escape risk by older minor committing new crimes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the defender's appeal against a detention order for an older minor, ruling the lower court's decision correct. The defendant had escaped from a care home while serving a custodial measure and subsequently committed new crimes of extortion and assault. The court found no errors in the first instance regarding the established danger of re-offending and the likelihood of escape if the minor were returned to the care facility.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku, čl. 191; Zakon o kazenskem postopku, čl. 172/1, 222/2: A detention order against an older minor may be maintained if the court finds a high probability of escape and a significant risk of committing new crimes upon release to a care facility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornice st. mladoletnika se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Podana je ponovitvena nevarnost in begosumnost pri starejšem mladoletniku, ki je med pobegom iz prevzgojnega doma storil novi k.d.
po členu 172/1 in 222/2 KZ RS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je bil zoper st. mladoletnika zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj izsiljevanja po I. odst.
172. čl. in nasilniškega obnašanja po II. odst. 222. čl. KZ RS iz razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki II.
odst. 191. čl. Zakona o kazenskem postopku odrejen pripor.
Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila zagovornica st.
mladoletnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da pripor zoper st. mladoletnika odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Po proučitvi podatkov kazenskega spisa ter pritožbenih navedb zagovornice st. mladoletnika ni prav nobenih pomislekov v ugotovitve in zaključke prvostopnega sodišča, da sta pri obdolženem st.
mladoletniku nedvomno podana oba priporna razloga. Iz podatkov kazenske ovadbe izhaja tudi utemeljen sum, da je sodeloval pri obeh navedenih kaznivih dejanjih. Ker pa naj bi obe navedeni kaznivi dejanji storil med tem, ko je pobegnil iz Vzgojnega zavoda Radeče, v katerem je bil na izvrševanju vzgojnega ukrepa, ki mu je bil izrečen pred nekaj meseci zaradi več storjenih kaznivih dejanj, je tako nedvomno podana nevarnost, da v kolikor bi bil zoper njega sedaj pripor odpravljen in bi bil vrnjen v prevzgojni dom na izvrševanje vzgojnega ukrepa, utegnil ponovno pobegniti in seveda na begu storiti nova kazniva dejanja kot naj bi to že storil in kot je to razvidno iz podatkov tega kazenskega spisa. Zaradi tega so ugotovitve prvostopnega sodišča, ki je zoper st. mladoletnika odredilo pripor kot izjemen ukrep, povsem na mestu in navedbe pritožbe, ki se zavzemajo za vrnitev st. mladoletnika v prevzgojni dom teh ugotovitev ne morejo omajati. Zato pritožbi ni bilo moč ugoditi.