Private prosecution dismissed as untimely; private prosecutor missed 3-month limit after discovering the crime.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the private prosecutor's appeal against the first-instance court's rejection of a private prosecution. The prosecutor argued that criminal proceedings were still possible under Article 95/I of the Criminal Procedure Law, claiming he only discovered the crime in August 1993 after recovering from mental illness. However, the court found that the prosecutor knew of the defamatory article upon its publication and failed to file within the three-month statutory limit prescribed by Article 52 of the Criminal Procedure Law, rendering the prosecution inadmissible despite the general statute of limitations not having expired.
Legislator headnote
AI generatedArticle 52 of the Criminal Procedure Law; Article 95/I of the Criminal Procedure Law: A private prosecution is inadmissible if filed after the expiration of the three-month period following the discovery of the crime, regardless of whether the general statute of limitations has elapsed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zasebnega tožilca se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Ker je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo po preteku 3 mesecev od kar je zvedel za kaznivo dejanje in storilca, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tako zasebno tožbo zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje iz razloga po čl. 52 ZKP zavrglo zasebno tožbo zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po čl. 107 KZ RS kot prepozno.
Zoper izdani sklep se je pravočasno pritožil zasebni tožilec zaradi njegove nepravilnosti, s predlogom, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep kot neutemeljen zavrže.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik napada sklep, pri tem se sklicuje na čl. 95/I tč. 5 KZ SFRJ. Meni, da je bil na podlagi tega zakonskega določila dne 26.8.1993 kazenski pregon še možen. Sam je za kaznivo dejanje zvedel konec avgusta 1993, saj je bil od septembra 1990 duševno bolan, tako da je dejanje doumel šele, ko se mu je stanje izboljšalo. Potem je takoj začel kazenski pregon.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navajanj zaključuje, da je zasebni tožilec za sporni članek zvedel že ob njegovi objavi, saj je to razvidno tudi iz vložene zasebne tožbe. V njej navaja, da je zato zelo trpel, saj je moral poslušati neskončno očitujoča vprašanja, prenašati posmehljive poglede članov kolektiva, sorodnikov in sosedov in prav zaradi tega naj bi tudi zbolel za težko duševno boleznijo. Z vložitvijo zasebne tožbe po poteku treh let od objave in od trenutka, ko je za dejanje zvedel, pa je zamudil prekluzivni rok treh mesecev iz čl. 52 ZKP s potekom katerega zasebna tožba ni več dopustna. Kazenski pregon za kaznivo dejanje iz 1. točke I. odst. čl. 95 KZ SFRJ res še ni zastaral. Vendar pa je zasebni tožilec zamudil že zgoraj navedeni subjektivni rok in zato vložitev zasebne tožbe ni več dopustna ter je pravilna odločitev prvostopnega sodišča.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena, ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je v skladu s III. odst. čl. 397 ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.