Appeal dismissed; prior fraud convictions justify bail extension despite current assets and health claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's decision to extend the defendant's bail pending trial. The defendant, previously convicted twelve times for fraud and repeatedly while serving prior sentences, argued that current assets and health issues warranted release. The court rejected these arguments, ruling that the defendant's established pattern of recidivism outweighs temporary material circumstances or health conditions.
Legislator headnote
AI generatedII. odst. 199. člena ZKP; II. odst. 191. člena ZKP: A defendant's history of repeated convictions for identical offenses, particularly fraud, constitutes sufficient grounds for fear of reoffending and justifies bail extension, overriding claims of current financial solvency or health status.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornice obt. se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Obtoženčeva kriminalna preteklost, ko je bil že večkrat obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, od tega kar 12 krat zaradi goljufij, utemeljuje sklep, da bi na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja, ne glede na to, da ima premoženje in firmo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje obt. podaljšal pripor ob uradnem preizkusu pripornega razloga na podlagi II. odst.
199. čl. ZKP, ker je ocenil, da priporni razlog iz 3. točke II. odst.
191. čl. ZKP še vedno obstoji. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in kasnejše podaljševanje pripora, niso v ničemer spremenile. Obtoženec je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, kot je sedaj v postopku, že večkrat kaznovan, samo zaradi kaznivih dejanj goljufije 12 krat. Obravnavana kazniva dejanja naj bi storil, ko je bil na prestajanju kazni po poprejšnji obsodbi. Dalje pa tudi ugotavlja, da je brez premoženja in brez sredstev za preživljanje, da je zaradi vsega tega nedvomno podana upravičena bojazen, da bi na prostosti utegnil nadaljevati z izvrševanjem kaznivih dejanj.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, medtem ko pa iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede obstoja pripornega razloga in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da pripor odpravi in obtoženca izpusti na prostost.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je že v sklepu 1. in v sklepu 2. ugotovilo, da so podane okoliščine, ki opravičujejo bojazen za ponavljanje kaznivih dejanj, predvsem v obtoženčevi dosedanji kriminalni preteklosti, zlasti s kaznivimi dejanji goljufij, prav tako pa tudi v obsegu zdaj obravnavanih kaznivih dejanj. Obtoženec že od leta 1984 izvršuje kazniva dejanja in zato pritožbeno zatrjevanje o materialni preskrbljenosti in lastništvu firme, glede na dolgoletno kriminalno pot, ne more omajati, še manj pa izpodbiti pravilno oceno senata sodišča prve stopnje o obstoju navedenega pripornega razloga. Prav tako pa tudi ne navedba v pritožbi, češ, da je obtoženčevo zdravstveno stanje, od kar je v priporu, že ogroženo in prav zaskrbljujoče. Obtoženec, kot navaja sama pritožba, dobiva zaradi tega tudi ustrezna zdravila.
Zaradi tega je pritožbeno sodišče ocenilo, da izrecno navajani pritožbeni razlog ni podan, saj tudi ni z ničemer obrazložen, podan pa tudi ni vsebinski pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, kar je v skladu s III. odst. 397. člena ZKP.