Alimony increased due to changed circumstances; income comparison with third party cannot lower support below minimums.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Primerjava dohodkov na družinskega člana, ki so v tožničini družini izrazito ugodnejši kot v toženčevi, ne more biti razlog za določitev nižjega toženčevega preživninskega prispevka. Ta primerjava je pomembna toliko, da tožencu, ki ima nižje dohodke kot tožničina mati, ni mogoče naložiti preživnine, s katero bi tožnica lahko dosegla višji standard od toženca in njegove družine. Vendar je glede na povedano ta okolnost upoštevana, ker toženčev prispevek v znesku 20.000,00 SIT mesečno ne pokrije niti polovice minimalnih stroškov preživljanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zvišalo preživnino ml. tožnice od zneska 7.809,00 SIT mesečno na 20.000,00 SIT mesečno od 1.9.1995 dalje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodišči sta ugotovili, da so se od prejšnje določitve preživnine dne 2.6.1989 razmere bistveno spremenile.

Tožnica, ki je zdaj srednješolka, potrebuje mesečno za preživljanje 45.000,00 SIT. Njena mati zasluži mesečno 215.000,00 SIT, toženec pa 130.000,00 SIT. Toženec je znova poročen in ima otroka, za katerega mora skrbeti. Upoštevajoč vse to je določilo toženčev preživninski prispevek v znesku 20.000,00 SIT mesečno, kar je manj kot polovica zneska, ki ga potrebuje tožnica za preživljanje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi druge in prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da niso izpolnjeni pogoji po 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih za zvišanje preživnine. Razmere se za tožnico niso poslabšale. Njeno premoženjsko stanje je ugodnejše od toženčevega. Upoštevajoč dohodke tožničine matere in prisojeno preživnino ima tožnica sama več, kot toženec za celo tričlansko družino.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje zasluži toženec dovolj in živi v dovolj dobrih razmerah, da lahko pripeva za tožničino preživljanje po 20.000,00 SIT mesečno. Tolikšna preživnina predstavlja po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve manj kot polovico minimalnih stroškov za dijaka v dvočlanski družini. Višji življenjski standard bo tožnici lahko omogočila njena mati, za katero so ugotovljeni sorazmerno visoki osebni dohodki.

Primerjava dohodkov na družinskega člana, ki so v tožničini družini izrazito ugodnejši kot v toženčevi, ne more biti razlog za določitev nižjega toženčevega preživninskega prispevka. Ta primerjava je pomembna toliko, da tožencu, ki ima nižje dohodke kot tožničina mati, ni mogoče naložiti preživnine, s katero bi tožnica lahko dosegla višji standard od toženca in njegove družine. Vendar je glede na povedano ta okolnost upoštevana, ker toženčev prispevek v znesku 20.000,00 SIT mesečno ne pokrije niti polovice minimalnih stroškov preživljanja. Za zvišanje preživnine je podana podlaga v 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pri tem sta sodišči glede na bistveno spremenjene razmere pri obeh strankah pravilno ugotavljali upoštevne okoliščine v celoti (129. čl.

navedenega zakona).

Tožničin zahtevek je bil utemeljen že v času, ko je bila vložena tožba, zato je pravilno zvišanje preživnine od tedaj dalje. Zato ni mogoče ugoditi toženčevemu predlogu, da bi se preživnina zvišala kasneje.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih revizijsko sodišče upošteva po uradni dolžnosti (386. čl. Zakona o pravdnem postopku). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. čl. Zakona o pravdnem postopku).