Appeal allowed; court must investigate all accounts, not just giro, in enforcement on trust document cases.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, vacating the first-instance judgment that dismissed the enforcement request. The lower court incorrectly relied on Article 449 of the Enforcement Act after only investigating the debtor's giro account, despite the creditor's request to check all bank accounts. The court ruled that the enforcement request could not be dismissed without a full investigation of the debtor's financial status, thereby restoring the case for a new trial.
Legislator headnote
AI generatedArticle 449 of the Enforcement Act; Article 14 of the Enforcement Act: In enforcement proceedings based on a trust document, the court cannot dismiss the request without investigating all relevant bank accounts if the creditor specifically requests such a broader investigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Ker je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe le o žiro računu dolžnika, ne pa o tem, ali ima dolžnik katerikoli račun pri bančnih organizacijah, ni ravnalo prav, ko je izvršilni predlog zavrglo.
V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sodišče ne more uporabiti določbe 449. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
S sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo izvršilni predlog.
Proti takemu sklepu je upnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da sodišče predloga ne bi smelo zavreči, pač pa bi moralo uporabiti določbo 449. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP. Moralo bi nadaljevati postopek s tožbo, če predlogu ne ugodi. S takšnim sklepom je upniku vzeta možnost uveljavljati poplačilo terjatve pred sodiščem. Sodišče prve stopnje pa je tudi opravilo poizvedbe le o žiro računu dolžnice, ne pa tudi o tekočem računu in hranilni knjižici, na kar se je izvršilni predlog glasil.
Pritožba je utemeljena.
Ni res, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči predloga, če z ustreznimi poizvedbami ne bi moglo ugotoviti številke dolžnikovega računa. Uporaba 449. čl. ZPP ne pride v poštev, ker se določbe ZPP o plačilnem nalogu pri izvršbi na podlagi verodostojne listine uporabljajo šele, ko je vložen ugovor zoper sklep o izvršbi (glej 2. odstavek 55. čl. ZIP). Upnik bi v takem primeru pač moral vložiti mandatno tožbo na plačilo dolžnega zneska in bi s tem dobil izvršilni naslov.
Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje še ni moglo zavreči izvršilnega predloga. Upnik je predlagal, da se opravi izvršba na kateremkoli računu dolžnika, zato sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je opravilo poizvedbe le o dolžnikovem žiro računu.
Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo pri bančnih organizacijah opraviti poizvedbe o tem, ali ima dolžnik katerikoli račun pri teh bankah oziroma ali ima terjatev na hranilni knjižici, kot je to predlagala upnica v pritožbi.