Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cpg 666/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.666.93 AI generated

Appeal dismissed; court cannot consider new cost-sharing agreement not raised or proven in first instance.

Case Number VSL sklep Cpg 666/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the plaintiff to pay the defendant's legal costs. The plaintiff argued a new agreement existed where each party bears their own costs, but failed to introduce evidence or raise this issue during the initial proceedings. The court ruled that such new factual claims cannot be considered under the relevant procedural code and that the first-instance court correctly applied the legal fee schedule.

Legislator headnote

AI generated

člen 496.a odst. 1 ZPP; člen 380. odst. 2 ZPP; Sodišče druge stopnje ne more upoštevati novih trditev o stroških, ki jih stranka ni uveljavljala ali dokazala v prvem postopku.

Keywords

AI generated
procedural law legal costs new facts appeal dismissal legal fee schedule burden of proof procedural code

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče druge stopnje ne more upoštevati pritožbene trditve, da sta se pravdni stranki glede povrnitve pravdnih stroškov dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če tega stranka ni uveljavljala v prvostopnem postopku in je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik, ki umakne tožbo povrne nasprotni stranki pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe sklep o izvršbi z dne 26.5.1992 razveljavi v točki 1. in 3. izreka in v točki 2 izreklo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti pravdne stroške v višini 57.276,00 SIT.

Zoper navedeni sklep v točki 2 glede stroškov postopka je tožeča stranka vložila pritožbo, iz pritožbenih razlogov po 2. in 3. odst.

353. čl. ZPP in med drugim navedla, da se je tožeča stranka s toženo dogovorila po tem, ko so plačila poravnali s kompenzacijo, da bo tožbo takoj po plačilu tudi umaknila, pri čemer vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sodišče pa je tudi zmotno uporabilo določila odvetniške tarife.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi pritožnica zatrjuje, da sta pravdni stranki sklenili dogovor glede plačila stroškov in sicer tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Tožeča stranka torej zatrjuje nova dejstva, dokaza o tem pa niti ne predlaga. Takih trditev, ki predstavljajo nova dejstva sodišče druge stopnje skladno s 1. odst. 496. a čl. ZPP, ne more upoštevati. Pa tudi če bi jih lahko, so trditve nedokazane, ker tožeča stranka k pritožbi ni predložila dokazov za svoje trditve. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo v skladu s 158. čl.

ZPP, ko je naložilo tožeči stranki, da povrne toženi pravdne stroške.

Neutemeljena pa je pritožba tudi glede višine odmerjenih stroškov za sestavo ugovora, saj je sodišče priznalo odvetniške stroške pravilno v višini 100 točk po vrednosti točke 40,00 SIT, ker je treba upoštevati tarif. št. 14 v zvezi s 15/1. Neutemeljeno pritožbo je bilo potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep o stroških (točka 2 sklepa) po 2. točki 380. čl.

ZPP.