Small claims appeal dismissed; defendant liable for unpaid building maintenance contribution as administrator claimed it.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance judgment, confirming the defendant's obligation to pay the plaintiff 310.74 EUR for building maintenance. The defendant argued that the work was performed incorrectly and requested new evidence, but the court held that appeals in small claims cases cannot challenge factual findings. Consequently, the court rejected the request for new evidence and ordered the defendant to repay the amount advanced by the administrator.
Legislator headnote
AI generated218. člen ZOR; 197. člen OZ: In small claims proceedings, an appeal cannot be based on erroneous factual findings; the court must uphold the first-instance judgment unless a fundamental procedural violation or misapplication of substantive law is proven.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženec je bil dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje stavbe, ker tega ni storil, je namesto njega znesek založil tožnik kot upravnik, ki je upravičen do povračila plačanega zneska.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v celoti v veljavi sklep o izvršbi, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna tožeči stranki plačati 310,74 EUR s pripadki in ji povrniti priznane izvršilne stroške. Toženi stranki je naloženo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 549,51 EUR pravdnih stroškov.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvo pritožbenih navedb je, da so se dela opravila brez popisa del, izvajalec je navedel, da bo popravil 136 balkonov, čeprav je teh le 104, upravnik je sklenil neposredno pogodbo, ne pa na podlagi javnega razpisa, izpodbija verodostojnost izpovedi priče P., firma O. je sodelovala pri natečaju za pohodno teraso, predlaga pridobitev sporne dokumentacije in zaslišanje priče Č. D. ter, da se mu vrne ukradeni denar v znesku približno 1.900,00 EUR.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil toženec v času od marca 2001 do septembra 2002 dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje zgradbe PB X, Ljubljana znesek 310,74 EUR in, ker ga ni, je namesto njega ta znesek založila tožeča stranka kot upravnik. Na podlagi določil 218. člena Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 197. člena Obligacijskega zakonika je pravilno odločilo, ko je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je naloženo, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti zanjo plačani znesek 310,74 EUR s pripadajočimi obrestmi.
V tej zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodba se zato sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, navedenih v 2. odstavku 339. člena ZPP, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni možno izpodbijati iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na tiste pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
V sporih majhne vrednosti v pritožbenem postopku ni več možno predlagati novih dejstev in dokazov (451. člen ZPP), zato ni možno upoštevati pritožbenih navedb, da naj se pribavi sporna dokumentacija in zasliši pričo Č. D.
V pritožbi tudi ni možno več postaviti nasprotnih tožbenih zahtevkov. Toženec bo svoj zahtevek, da naj se mu vrne ukradenih 1.900,00 EUR, uveljavljati v drugem postopku.
V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).