Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 4049/2008 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.4049.2008 AI generated

Appeal dismissed; appeal must clearly state claims, and late additions do not cure initial vagueness.

Case Number VSL sklep I Cp 4049/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the plaintiff's application. The plaintiff argued the initial ruling was a generic refusal and claimed inability to afford counsel, while also submitting a late amendment with new facts. The court rejected these arguments because the appeal lacked specific factual allegations of procedural violations and the late amendment failed to clarify the undefined legal claim, rendering the application unreviewable.

Legislator headnote

AI generated

108. člen ZPP; 350. člen ZPP; 365. člen ZPP; 180. člen ZPP; 105. člen ZPP: An appeal must clearly define the legal claim and facts; a vague initial application cannot be cured by a late amendment, and the court may reject appeals that fail to specify violations requiring ex officio review.

Keywords

AI generated
clear definition of claim late amendment of appeal ex officio review violations procedural requirements rejection of application legal claim specificity unreviewable application

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožničino vlogo z dne 1.12.2007.

Pritožnica proti sklepu vlaga pravočasno laično pritožbo. Meni, da je izpodbijani sklep le splošen odgovor z navedbo, da vloga ni primerna za obravnavanje. Opozarja, da sodišče v vsakem sklepu navaja določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; v nadaljevanju ZPP). Sodišču očita, da zlorablja pritožničin socialni položaj, saj si ne more pridobiti odvetnika, ki bi jo zastopal. Pritožnica pa je 12.12.2008 vložila še dopolnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba z dne 7.10.2008 vsebinsko neobrazložena. Pritožnica namreč ne pojasni z opisom ravnanj, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje. Zato je višje sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena ZPP preizkusilo sklep glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Dopolnitve pritožbe, ki jo je pritožnica vložila po izteku pritožbenega roka (ki je potekel 10.10.2008) in v kateri dodatno ne pojasnjuje v pritožbi že navedenih dejstev, temveč navaja povsem nova dejstva, višje sodišče ni obravnavalo, saj je prepozna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V 1. odstavku 108. člena ZPP je določeno, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Po 6. odstavku istega člena mora sodišče v tej zahtevi vložnika opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. V 4. odstavku istega člena je določeno, da sodišče vlogo zavrže, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila pritožnica s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 9.1.2008, opr. št. R 102/2007-2, v skladu s 108. členom ZPP pozvana, da jasno in nedvoumno navede, kaj zahteva s to vlogo oziroma kakšno pravno dejanje želi doseči. Ob tem je prvostopenjsko sodišče pritožnico tudi opozorilo, da bo vlogo, če je v roku ne bo ustrezno dopolnila, zavrglo, saj je brez odprave navedenih pomanjkljivosti ne more obravnavati. Pritožnica je sicer vlogo dopolnila v postavljenem roku, vendar je ni dopolnila v skladu z zahtevo prvostopenjskega sodišča in njene vloge kljub dopolnitvi ni mogoče obravnavati, saj ne vsebuje vseh elementov za obravnavo in iz nje ni povsem jasno, kaj pritožnica zahteva. Po določbi 180. člena ZPP mora namreč vloga, da jo je mogoče šteti za tožbo, obsegati določen zahtevek glede glavne terjatve in stranskih terjatev, dejstva na katera opira zahtevek in dokaze, s katerimi ta dejstva ugotavlja in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga po 105. členu ZPP. Ker tudi po dopolnitvi vloge iz nje ne izhaja natančna in konkretna opredelitev vsebine sodnega varstva, ki ga pritožnica zahteva, opredelitev tožbenega zahtevka pa je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv, je po presoji višjega sodišča, odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je vlogo zavrglo z izpodbijanim sklepom, pravilna in zakonita (4. odstavek 108. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče pa glede na pritožničino zatrjevanje o slabem socialnem položaju, zaradi česar ne more pridobiti odvetnika, pojasnjuje, da lahko pri pristojnem organu sodišča (glej 31. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) prosi za brezplačno pravno pomoč za zastopanje in nato ponovno vloži tožbo oziroma uresniči pravico do sodnega varstva.

Ker v obravnavani zadevi niso bile podane kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.