Enforcement allowed when debt claim in dinars is treated as tolaris under currency conversion law.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče dovoli izvršbo po predlogu, v katerem upnik izrazi terjatev v tolarjih, čeprav je izvršilni naslov glasi na din in je izvršilni naslov postal pravnomočen po nastopu veljavnosti 8. člena Zakona o uporabi denarne enote, tožnik pa ni spremenil terjatve iz dinarjev v tolarje. Že v tožbi navedeni znesek v din se šteje za terjatev v tolarjih in je potrebno šteti, da je tudi v odločbi terjatev izražena v tolarjih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo z obrazložitvijo, da za upnikovo terjatev ne velja 8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije. Upnik je vstrajal pri plačilu tolarjev in ni popravil predloga za izvršbo tako kot mu je naložilo sodišče prve stopnje, v skladu z izvršilnim naslovom, ki se glasi na "din".

Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je ob osamovojitvi prenehala obstajati tudi denarna enota dinar. Po 8. členu Zakona o uporabi denarne enote se že v tožbi zapisani znesek šteje za znesek v denarni enoti Republike Slovenije, torej v tolarjih, zato je izvršilni naslov lahko izražen samo v tolarjih.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik v predlogu za izvršbo izrazil terjatev v tolarjih, z upoštevanjem menjalnega tečaja 1 DIN je 1 SIT.

Sodišče prve stopnje je nepravilno pozivalo tožnika, da popravi predlog za izvršbo tako, da izrazi terjatev v skladu z izvršilnim naslovom in v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju na dan plačila, ker je bil izvršilni naslov izdan 3.12.1991 in prisojena terjatev v dinarjih. Zmotno je stališče prve stopnje, da za upnikovo terjatev ne velja 8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 17/91 z dne 8.10.1991). Po tem členu se za zneske, navede v predpisih in splošnih aktih, v sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih, oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. Izvršilni naslov res izvira iz obdobja po začetku veljavnosti navedenega zakona, to je z dne 3.12.1991. Sodišče je izdalo sodbo v kateri so navedeni dinarji, ki v času izdaje niso bili več v veljavi. Ker je že vstopil v veljavo omenjeni 8. člen je potrebno šteti, da je že v tožbi navedeni znesek v pravdni zadevi iz katere izvira izvršilni naslov bil naveden v SIT.

Zato je tudi valuto navedeno v sodbi treba šteti, da je navedena v denarni enoti Republike Slovenije, torej v SIT.

Ob pravilni uporabi materialnega prava sodišče prve stopnje predloga za izvršbo ne bi smelo zavrniti, ampak odločati o izvršilnem predlogu z izdajo sklepa o izvršbi, ker ni nasprotja med izvršilnim naslovom in izvršilnim predlogom glede izraza terjatve v tolarjih.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek po 3. točki 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.