Appeal granted; lower court erred by ignoring Constitutional Court ruling on service of judgment to defense counsel.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the defense lawyer's appeal and revoked the first-instance decision that had rejected the request for legal protection. The lower court incorrectly applied Article 421(3) of the Criminal Procedure Act, calculating the filing deadline from the defendant's receipt of the judgment rather than the defense lawyer's receipt. The court ruled that the Constitutional Court had previously declared this specific provision unconstitutional, mandating that the deadline runs from the last service to both parties when a defense lawyer is present. Consequently, the defense lawyer's timely filing was recognized, and the original dismissal was overturned.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421(3) of the Criminal Procedure Act; Article 120(4) of the Criminal Procedure Act: When a defense lawyer is present, the deadline for filing a request for legal protection against a judgment runs from the last service to the lawyer and the defendant, as the provision counting from the defendant's receipt alone is unconstitutional.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obsojenega I. D. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-96/06-13 z dne 14.2.2008 je določilo 3. odst. 421. čl. ZKP, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od vročitve obdolžencu, v neskladju z Ustavo. Rok za vložitev zahteve zoper odločbo iz 4. odst. 420. čl. ZKP se do odprave ugotovljenega neskladja šteje v skladu s 4. odst. 120. čl. ZKP. Če ima obdolženec zagovornika, se navedena odločba vroči njemu in zagovorniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa teče od zadnje vročitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojenčev zagovornik. Ugotovilo je namreč, da jo je zagovornik vložil prepozno, pri tem pa je upoštevalo določbo 3. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva, ko je obsojenec sprejel pravnomočno sodno odločbo in ne od zadnje vročitve zagovorniku ali obsojencu.
Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil obsojenčev zagovornik in je predlagal ugoditev pritožbi tako, da naj se zahteva za sodno varstvo sprejme v obravnavo, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V razlogih navaja, da je sodišče prve stopnje storilo napako, ker sodbe sodišče druge stopnje ni vročilo tudi zagovorniku, tako kot jo je vročilo obsojencu.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz podatkov v spisu, odločbo sodišča druge stopnje vročilo obsojencu dne 23.2.2008, zagovorniku pa je ni poslalo. Na poznejšo zagovornikovo zahtevo je bila sodba sodišča druge stopnje vročena ponovno obsojencu dne 22.5.2008, zagovorniku pa dne 2.6.2008. Ob upoštevanju določbe 3. odstavka 421. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je trimesečni rok za vložitev zahteve potekel 24.5.2008, ker je glede na navedeno zakonito določilo štelo, da je rok začel teči od prve vročitve obsojencu, to je od 23.2.2008 dalje.
Prvostopenjsko sodišče pa je spregledalo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-96/06-13 z dne 14.2.2008 odločilo, da je 3. odstavek 421. člena ZKP v delu, v katerem določa, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz 4. odstavka 420. člena tega zakona šteje od dneva, ko je obdolženec sprejel pravnomočno sodno odločbo, v neskladju z Ustavo. Zato je odločilo, da je državni zbor dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v določenem roku, do odprave ugotovljenega neskladja pa se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbe iz 4. odstavka 420. člena ZKP šteje v skladu s 4. odstavkom 120. člena tega zakona. Ob upoštevanju te odločbe Ustavnega sodišča je zato zagovornik, ki je pravnomočno sodbo sprejel dne 2.6.2008, zahtevo pa vložil dne 18.7.2008, zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pravočasno v trimesečnem roku. Zato odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti kot prepozne ni pravilna.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep razveljavilo.