Appeal granted; conditional sentence revoked due to flawed review process and unverified employment facts.

Pritožbi obsojenega J. H. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

To, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijano sodbo obsojenemu J. H. preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. z dne 9.6.2004, pravnomočno istega dne 9.6.2004 in mu izreklo v njej določeno kazen enega leta in dveh mesecev zapora.

Zoper sodbo se je pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenega razloga, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da predlaga razveljavitev sodbe oziroma podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja.

V skladu z določilom 2. odst. 445. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil spis posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki ga je vrnilo brez predloga.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil v pogojni obsodbi naložene obveznosti, čeprav je rok za izpolnitev le-te pretekel, vendar je zaradi pomanjkljivo izvedenega postopka v smislu 2. odst. 506. čl. ZKP preuranjeno zaključilo, da je vzrok za neizpolnitev tega posebnega pogoja pripisati izključno obsojenčevi krivdi. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ni upoštevalo in dodatno razčiščevalo pravnorelevantnega dejstva, da je bil obsojenec od 19.7.2002 do meseca aprila 2006, kar izhaja ne le iz pritožnikovih navedb, temveč tudi iz spisovnih podatkov, na prestajanju zaporne kazni, torej praktično ves čas, ko je tekel določen rok za izpolnitev posebnega pogoja, ter ali je v tem času delal v Zavodu za prestajanje kazni in prejemal plačilo ter v kolikšni višini. Upoštevajoč navedeno okoliščina, na katero izpodbijana sodba opira svojo odločitev in sicer, da je obsojenec sedaj zaposlen pri samostojnemu podjetniku, kjer prejema plačo, pri čemer sodišče ni razpolagalo z višino le-te, zagotovo izgubi na teži. Navedene okoliščine pa so nedvomno pomembne za pravilno ugotovitev, kaj je bil vzrok za neizpolnitev tega posebnega pogoja, ali so bile to objektivne okoliščine ali pa je vzrok pripisati obsojenčevi krivdi. Ker navedene okoliščine niso bile dovolj natančno raziskane in preverjane, se preklic pogojne obsodbe pokaže kot preuranjen. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki zadevajo obsojenčevo udeležbo v postopku za preklic pogojne obsodbe, pa je potrebno povedati, da je bil obsojenec pravilno vabljen na narok v postopku za preklic pogojne obsodbe z dne 6.3.2007, saj mu je bilo vabilo, sicer s takoimenovano nadomestno vročitvijo po 119. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročeno 19.2.2007. Opravičilo delodajalca za obsojenčev izostanek za dne 6.3.2007 pa je sodišče prejelo šele po opravljenem naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe. Glede na določilo 3. odst. 506. čl. ZKP pa to, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.

Glede na vse zgoraj navedeno bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti in ponovno odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe in izvršitev v njej določene kazni.

Sodišče druge stopnje je zato obsojenčevi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.