Appeal dismissed because creditor failed to prove debt existence despite contract termination claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance court's rejection of the interim order. Although the creditor claimed the debtor breached obligations and demanded contract termination, the court found no evidence proving the debt's existence at that time. The court ruled that the creditor's own documents showed the debtor sent the termination notice, not the creditor, thereby negating the claim of a valid termination leading to the debt.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvrševanju zasebnih pravic; Zakon o izvrševu in zapadlih terjateh: When a creditor applies for an interim order to prevent asset dissipation, the court must first establish the probability of the debt's existence; if the creditor fails to prove the debt exists, particularly when their own evidence contradicts their claim of contract termination, the application for interim measures must be rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Z listinami v spisu verjetnost obstoja upnikove terjatve še ni bila izkazana, čeprav je bila hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena tudi tožba na plačilo denarne terjatve, zato je bil predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnjen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi prepovedalo dolžniku razpolagati s sredstvi na njegovem žiro računu pri SDK do višine terjatve upnika 11.090.084,28 SIT, SDK pa izplačati zneske do višine navedene terjatve. Ugotovilo je, da ni izkazana verjetnost obstoja upnikove terjatve.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je upnik uporabil pravico odstopa od pogodbe po 358. čl. ZOR, pri čemer je dolžniku predhodno dal naknadni rok za izpolnitev določenih obveznosti. V svojem dopisu dolžniku je jasno izrazil svojo voljo, da odstopa od pogodbe, če dolžnik v 10 dneh "ne prevzame in ne izkaže zavarovanj v zvezi s prevzetimi obveznostmi". Dolžnik na ta dopis ni reagiral, zato je jasno, da nadaljevanja pogodbenega odnosa ne more biti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da na podlagi telefaksa, ki ga je dolžnik poslal upniku, zaenkrat še ni mogoče sklepati, da bi prišlo do razveze pogodbe, ki sta jo sklenili stranki tega postopka. To pa pomeni, da za sedaj res še ni mogoče trditi, da je podana verjetnost obstoja upnikove terjatve na vrnitev tistega, kar je na podlagi pogodbe dal, in plačilo odškodnine. Sklicevanje pritožnika na dopis, s katerim naj bi on odstopil od pogodbe, pa je povsem v nasprotju z listinami, ki jih je sam predložil v spis kot dokaz svoje terjatve. Iz listine, na katero se sklicuje, namreč jasno sledi, da gre za telefaks, ki ga je dolžnik poslal upniku in ne obratno, kot upnik trdi v pritožbi. Zato o kakšnem upnikovem odstopu od pogodbe po poprejšnjem naknadnem roku, danem dolžniku, po dosedaj predloženih dokazih sploh ne more biti govora.
Ker torej verjetnost obstoja terjatve zaenkrat še ni izkazana, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.