Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 506/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.506.93 AI generated

Appeal dismissed; first instance court correctly calculated interest on undisputed overdue account amounts.

Case Number VSL sodba Cpg 506/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first instance judgment, which ordered the defendant to pay overdue interest and legal costs. The defendant argued for a different interest calculation and claimed excessive legal fees, but the court found no error in the facts or law. The court ruled that since the amounts, due dates, and payment dates of the accounts were undisputed, the interest calculation based on statutory rates was correct and the appeal lacked merit.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen 2. odstavek; 354. člen 2. odstavek; 368. člen: An appeal is inadmissible when the first instance court correctly calculated interest on undisputed overdue amounts based on statutory rates, and the appellant fails to provide specific evidence contradicting the factual findings or legal application.

Keywords

AI generated
overdue interest calculation undisputed account amounts statutory interest rates legal cost allocation appeal dismissal ZPP procedural review first instance confirmation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka II/1 izreka odločbe) potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je vse obresti (zamudne in procesne) samo izračunalo in pri tem pravilno upoštevalo, da zneski z zamudo plačanih računov ter njihova zapadlost in čas plačila med strankama sploh niso sporni.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki obračunane zamudne obresti v višini 597.263,70 SIT s procesnimi obrestmi, ki so do 30.9.1992 obračunane v znesku 153.434,00 SIT ter ji povrniti stroške izvršilnega in pravdnega postopka z zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in to zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da so obresti napačno izračunane in da je pravilen njen obračun, ki ga je predložila že sodišču prve stopnje.

Vsi pravdni stroški, ki jih je zahtevala tožeča stranka, ji ne bi smeli biti priznani. Predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi vztraja pri obračunu obresti, ki ga je napravila že med postopkom na prvi stopnji in pri trditvah, podanih v svojih pripravljalnih vlogah. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje vse obresti izračunalo samo, s pomočjo računalniškega programa za izračunavanje obresti. Na ta način je torej sodišče prve stopnje samo preverilo, kakšne obresti gredo tožeči stranki glede na predpise o obrestni meri zamudnih obrresti. Pri tem je pravilno izhajalo iz dejstva, da zneski posameznih računov, plačanih z zamudo, datumi zapadlosti in datumi plačil teh računov med strankama niso sporni. Zato o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja sploh ne more biti govora. Ker so bile obresti izračunane v skladu s predpisi o obrestnih merah, tudi do zmotne uporabe materialnega prava ni prišlo. To pomeni, da nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ugotovilo, da ni bila storjena nobena od teh kršitev.

Tudi o pravdnih stroških tožeče stranke je prvostopno sodišče odločilo pravilno in ji priznalo le potrebne stroške, ne pa vseh priglašenih. Pri tem pa tožena stranka v pritožbi samo splošno trdi, da tožeči ne bi smeli biti priznani stroški za vse naroke in pripravljalne spise, ne da bi konkretno navedla, za katera opravila stroški niso utemeljeno prisojeni.

Pritožbeno sodišče je torej ugotovilo, da pritožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 368. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.