Appeal dismissed; silent acceptance of invoice does not prove legal relationship in commercial disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance judgment that rejected a commercial claim for 186,670 HRD. The appellant argued that the defendant's failure to reject or return an invoice constituted 'tacit acceptance' of the debt, while the defendant contended no legal obligation existed. The court ruled that silence regarding an invoice is not a valid form of acceptance under law or business custom and that new evidence, such as the invoice itself or witness testimony, could not be introduced without showing it was impossible to present earlier due to no fault of the appellant.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 354. člena ZPP; 1. odst. 496.a člena ZPP: In commercial proceedings, the mere receipt of an invoice without rejection or complaint does not establish a legal relationship, and new evidence may only be admitted if the appellant proves they could not have presented it earlier without their own fault.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Prejem računa brez njegove zavrnitve ali reklamacije še ni dokaz za obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama. Pritožbeni predlog za vpogled odpremnice in zaslišanje priče je novota, ki v gospodarskem sporu ni upoštevna, razen če bi pritožnik izkazal za verjetno, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predlagati do konca glavne obravnave.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati vtoževano terjatev v višini 186.670,00 HRD spp, v 8 dneh in da ji je dolžna povrniti pravdne stroške, hkrati pa odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 6.816,70 SIT in sicer v 8 dneh pod izvršbo.
Zoper tako sodbo se je pravočasno pritožil pooblaščenec tožeče stranke in to zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter s predlogom, da višje sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožena stranka sporni račun akceptirala, saj ga ni nikoli reklamirala niti ga ni vrnila. Račun se nanaša na odpremnico št. 2216, ki je priložena pritožbi. Sporno blago naj bi bilo po nalogu tožene stranke dobavljenu podjetju, s čimer naj bi bile pobotane njune medsebojne terjatve, kar bi lahko potrdil kot priča gospod iz podjetja P.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je glede na dokazno breme pravilno izvedlo vse predlagane dokaze, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in ocenilo ter pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako ni kršilo določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere mora v skladu z določilom 2. odst. 365. člena ZPP pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in tudi jasne razloge sodbe ter glede navedb v pritožbi še dodaja: Kdorkoli neupravičeno prejme kak račun, ga ni dolžan niti reklamirati niti vrniti, seveda pa tudi ne plačati. Sklicevanje tožnika na "tihi akcept" pa nima nikakršne osnove ne v zakonu ne v poslovnih običajih.
Ker se v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a člena ZPP), je neutemeljeno tudi pritožnikovo sklicevanje na k pritožbi priloženo odpremnico, kakor tudi predlog za zaslišanje priče.
Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnika potrebno zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).