Court dismisses appeal confirming landlord is VAT liable for commercial space rental services.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that the landlord, not the tenant, is liable for the commercial rental service tax. The tenant argued that the final consumer should always bear the tax cost, but the court found the lower court correctly applied the law. Consequently, the appeal was deemed unfounded, and the tenant bears the litigation costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prometnem davku (Uradni list RS št. 4/92), člen 22: The taxpayer for the tax on the provision of services is the legal person or natural person who provides the service; therefore, the lessor of commercial premises is liable for the tax unless otherwise agreed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Davčni zavezanec za davek od prometa storitev je pravna oseba ali zasebnik, ki opravi storitev - oddaja poslovnega prostora v najem.
Najemnik je dolžan plačati prometni davek od oddaje poslovnih prostorov v najem, če ni s pogodbo med njim in najemojemalcem drugače dogovorjeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 103.699,00 SIT s pp., ki se nanaša na prometni davek od prometa storitev - oddajanja v najem poslovnih prostorov.
Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi med drugim trdi, da ni spora o tem, da je od najema poslovnih prostorov po členu 20 Zakona o prometnem davku treba plačati prometni davek na storitev in tudi ne, da sta stranki dogovorili le višino najemnine v pogodbi.
Tožeča stranka meni, da je dejanski plačnik prometnega davka najemojemalec, saj je povsod končni plačnik vedno kupec ali koristnik storitve.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče dovolj raziskalo dejansko stanje in ga pravilno ugotovilo ter tudi materialnopravno pravilno odločilo. Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določilo Zakona o prometnem davku (Uradni list RS št.
4/92). Po 22. členu navedenega zakona je davčni zavezanec za davek od prometa storitev pravna oseba ali zasebnik, ki opravi storitev.
Dajanje v najem poslovnih prostorov je storitev, ki ne predstavlja izjeme po 21. členu navedenega zakona, kakor tudi ne predstavlja izjeme po 22. členu. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da se stranki nista drugače dogovorili pravilno zaključilo, da je zavezanec za vtoževano plačilo tožnik kot najemodajalec. Sodišče pritožbene trditve kot pravno irelevantne ni moglo upoštevati.
Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo po 368. členu ZPP.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in jih je dolžan nositi pritožitelj sam, ker s pritožbo ni uspel.