Appeal allowed; foreign legal entity's security claim governed by conflict of laws law, not Civil Procedure Code.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Vsi členi, ki so obravnavali varščino za pravdne stroške so iz ZPP-a črtani, ker so posebej urejeni z Zakonom o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 43/82; ZMZP). Zato je potrebno v sporih z mednarodnim elementom glede varščine za pravdne stroške upoštevati določila ZMZP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog tožene stranke za položitev varščine za pravdne stroške s strani tožeče stranke.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 353. čl. ZPP. Opozarja na zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l.

SFRJ št. 43/82, 72/82;, v nadaljevanju MZP), kjer je v 82. čl.

izrecno določeno, da je tuja pravna oseba na zahtevo toženca varščino dolžna položiti. Prvostopno sodišče tega zakona ni upoštevalo.

Poudarja tudi, da je tožena stranka, preden je podala odgovor na tožbo varščino za stroške uveljavljala, kar je posredno iz zapisnika tudi razvidno. Zato je nepravilno stališče izpodbijanega sklepa, da je ta predlog prepozen.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep sicer pravilno ugotavlja, da Zakon o pravdnem postopku varščine za pravdne stroške ne ureja več. Vendar pri tem nepravilno sklepa, da inštitut varščine za pravdne stroške ni posebej urejen z drugim zakonom. Navedene določbe so bile izločene iz zakona o pravdnem postopku ravno iz razloga, ker so posebej urejene v določilih MZP. Ker prvostopno sodišče teh določb ni upoštevalo, je njegova odločitev nepravilna.

Prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je v konkretnem primeru tožeča stranka tuja pravna oseba, saj ima sedež v tuji državi, kjer je po vsej verjetnosti tudi ustanovljena (17. čl. MZP). Zato gre v konkretnem primeru za spor z mednarodnim elementom in je potrebno upoštevati določila MZP. V 82. čl. omenjenega zakona pa je izrecno predvidena pravica toženca, da zahteva od tožnika za pravdne stroške varščino. Iz spisa tudi ne izhaja, da bi bila zahteva toženca za varščino podana prepozno oziroma v nasprotju s pogojem iz drugega odst. 82. čl. MZP. Po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je zapisnik prvostopnega sodišča deloma nepopolen. Očitno je namreč, da je tožena stranka, preden je podala odgovor na tožbo varščino uveljavljala, čeprav to izrecno iz zapisnika ni razvidno, saj se je tožeča stranka takoj za tem plačilu varščine izrecno protivila, kar pa je iz zapisnika razvidno. Zato je mogoče tudi utemeljeno sklepati, da je, kot poudarja pritožba, tožena stranka predhodno tak predlog tudi podala v skladu z drugim odst. 82. čl. MZP.

Pritožbeni razlogi so v celoti utemeljeni. Glede na to je pritožbeno sodišče po 3. tč. 380. čl. ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in ga vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.