Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 261/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.261.93 AI generated

Appeal dismissed; new facts on contract validity in appeal barred without showing impossibility to present earlier.

Case Number VSL sodba Cpg 261/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the enforceability of a claim based on an existing contract. The appellant argued that no valid contract existed between the parties due to corporate restructuring and unclarified rights, presenting these new facts only during the appeal. The court rejected this because the appellant failed to demonstrate why these facts could not have been presented during the main trial, rendering the appeal inadmissible under procedural rules.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 2. tč. 1. odst. 353. člena; 1. odst. 496.a člena ZPP: New facts raised in an appeal regarding the existence of a legal relationship are inadmissible unless the appellant proves they could not have been presented earlier without their own fault.

Keywords

AI generated
appeal admissibility new facts in appeal passive standing corporate restructuring contract validity enforceability of claim procedural default

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da med njo in tožečo stranko ni bila sklenjena nobena pogodba, sodišču prve stopnje ni bilo treba raziskovati ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Novih dejstev o tem vprašanju, navedenih šele v pritožbi, sodišče druge stopnje ne more upoštevati, ker tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih ni mogla navesti do konca glavne obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in vzdržalo izdani sklep o izvršbi v veljavi ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeči stranki.

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper to sodbo. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP), ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi. V pritožbi tožena stranka ugovarja pomanjkanje aktivne legitimacije tožeče stranke in svojo pasivno legitimacijo. Navaja, da je bila pogodba, na katero je prvostopno sodišče oprlo svojo odločbo na strani prvo pogodbenih strank podpisano tudi s strani DO, ki pa je bila v času podpisa pogodbe DO z 8 TOZD-i in je podpisala pogodbo v imenu vseh TOZD-ov in ne le TOZD-a M., katerega pravni naslednik je tožena stranka. Pravice in obveznosti med nekdanjimi TOZD-i še niso razčiščene in v zvezi s tem teče spor pred sodišče združenega dela. Kot druga pogodbena stranka je pogodbo podpisala DO, za katero tožeča stranka ni izkazala svojega pravnega nasledstva. Tožena stranka meni, da bi pogodbeni stranki ob reorganizacijah morali sklepati anekse k pogodbi ali celo nove pogodbe.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe, pri čemer zlasti opozarja na to, da je tožeča stranka storitve, navedene na spornih fakturah, opravila in da statusne spremembe na strani tožene stranke ne morejo imeti učinka na obveznost tožene stranke, kot tudi ne eventualni spor pred sodiščem združenega dela.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku na prvi stopnji je tožeča stranka ugovarjala, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena nobena pogodba, pri tem pa ni navedla nobenih dejstev, na katera bi oprla tak svoj ugovor in bi izpodbijala zahtevek tožeče stranke, ki je izhajal iz predložene pogodbe in iz podatkov vtoževanih faktur (219. člen ZPP). Glede na takšen ugovor oziroma takšne navedbe tožene stranke sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskati, ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Prvostopno sodišče je takšen ugovor pravilno štelo kot pavšalni ugovor in ga ni moglo upoštevati ter je pravilno razsodilo na podlagi predloženih listin v spisu. Šele v pritožbi tožena stranka navaja dejstva, na katera opira svojo trditev, da med pravdnima strankama ni pravnega razmerja. Tožena stranka v pritožbi pasivno legitimacijo ugovarja z novimi dejstvi, pri tem pa ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že prej. Pritožbeno sodišče bi lahko glede na določilo 1. odst. 496.a člena ZPP ta nova dejstva upoštevalo le, če bi tožena stranka kot pritožnik izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave, česar pa tožena stranka ni izkazala. Poleg tega pa sporno razmerje ne izvira iz časa, ko pravdni stranki po trditvah pritožbe še nista obstajali, tožena stranka pa niti ne trdi, da prostorov v samskem domu v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževani računi, ni uporabljala ter da tožeča stranka z domom ni upravljala.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, oziroma nepravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ( 2. odst. 365. člena ZPP) pa v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst.

166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.