Appeal allowed; first instance court failed to apply mandatory rules of compulsory settlement by default.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and reversed the first-instance judgment, ordering the defendant to pay the plaintiff's claim adjusted by the terms of a compulsory settlement. The defendant argued that the trial court erred by ignoring the compulsory settlement procedure which had been legally finalized against her. The court ruled that the first instance judge was legally obligated to apply the mandatory provisions of the Compulsory Settlement Act by default, rather than adjudicating the debt based on the initial claim.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 45. čl. ZPPSL; 4. točka 373. čl. ZPP: The court of first instance must, by default, apply the conditions of a compulsory settlement finalized against the defendant when adjudicating a claim recognized by them, failing which constitutes a misapplication of substantive law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati ugotovljeno terjatev v znesku 3.587,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1989 dalje do plačila in pravdne stroške v ugotovljeni višini 3.571,50 SIT v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Temeljnega sodišča v ..." Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 4.080,00 SIT v 8 dneh.
[JEDRO]
Pri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 3.587,60 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti na 3.571,50 SIT odmerjene pravdne stroške.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V obrazložitvi pa je opisala, da je tožbeni zahtevek res pripoznala, vendar je bila zoper njo sklenjena prisilna poravnava, ko bi jo moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti.
Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Res je, da je bila s sklepom sodišča, objavljenem v uradnem listu, potrjena prisilna poravnava, sklenjena v postopku zoper toženo stranko. Tožena stranka ima prav, ko pravi, da bi moralo sodišče prve stopnje sklenjeno prisilno poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti.
Tako je namreč predpisano z določbo 3. odst. 45. čl. ZPPSL. Po pripoznavi tožbenega zahtevka bi smelo le ugotoviti obstoj toženkine obveznosti, plačilo pa bi ji moralo naložiti v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave. Ker prvostopno sodišče ni uporabilo določbe 3. odst. 45. čl. ZPPSL, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 4. točke 373. čl. ZPP pritožbi ugodilo in napadeno sodbo ustrezno spremenilo (tako v odločbi o glavni stvari kot v odločbi o pravdnih stroških).
Na podlagi določbe 1. odst. 154. čl. v zvezi z 2. odst. 166. čl. ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožeča stranka toženi povrniti njene pritožbene stroške, ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela. Stroški znašajo 4.000,00 SIT takse za pritožbo, odmerjene na podlagi določb 6. in 7. odst. 7. čl. ZST (vrednost točke za preračun iz SIT v točke 6,00 SIT, za izračun zneska takse, ki ga je treba vrniti pa 8,00 SIT) ter 1. odst. Tar. št. 3 Taksne tarife (taksa v točkah znaša 500 točk) in 80,00 SIT za administrativne izdatke in poštne storitve.