Appeal dismissed; interim order cannot secure a non-enforceable declaratory claim regarding contract invalidity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the creditor's appeal against the first-instance court's refusal to grant an interim order prohibiting changes to the company register. The creditor argued that the underlying contract transferring the company's capital was invalid and that enforcement would cause unforeseen harm, while the court found the primary claim non-enforceable as it would only become effective upon final judgment. Consequently, the court ruled that interim measures can only secure enforceable monetary or non-monetary claims, not declaratory requests that exhaust upon final judgment, thereby upholding the first-instance decision.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 265. čl. in 1. odst. 267. čl. ZIP; Interim orders may only secure enforceable claims (monetary or non-monetary) that can be compulsorily enforced via a final judgment, and cannot be used to protect non-enforceable declaratory claims that exhaust upon the judgment's finality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo vseh sprememb v registrskem vložku, s katero naj bi bil zavarovan njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitve pogodbe o prenosu družbene lastnine - osnovnega kapitala upnika na drugega dolžnika.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka in predlagal njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Navedel je, da sklep ni samo nezakonit, ampak tudi nerazumljiv. Bistvo spora je v nezakonitosti pogodbe o prenosu upnika kot samostojne pravne osebe kot dela premoženja drugega podjetja na drugega dolžnika. Škodljive posledice izvršitve te pogodbe pa so za upnika neslutene.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je v obravnavani zadevi vložil primarno ugotovitveno, podredno pa konstitutivno tožbo. Ni dvoma, da tožbeni zahtevek, kot je postavljen v tožbi, ni izvršljiv in se izčrpa s pravnomočnostjo, kot je ugotovilo že prvostopno sodišče. Takega zahtevka pa ni mogoče zavarovati z začasno odredbo, saj se z njo lahko zavarujejo le (denarne ali nedenarne) terjatve, ki bi jih bilo mogoče na podlagi izvršljive sodne odločbe prisilno izterjati, če jih dolžnik ne bi prostovoljno izpolnil (glej zlasti 1. odst. 265. čl. in 1. odst. 267. čl. ZIP). Dejstva o tem je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno.
Prvostopni sklep tudi ni nerazumljiv, saj vsebuje vse razloge, pomembne za odločitev o predlogu za začasno odredbo.
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je na podlagi določbe 2. točke 380. čl.
ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.