Creditor's request for interim order to seize assets dismissed as it sought execution not just security.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance decision refusing an interim order. The creditor argued that eleven employees had illegally occupied the debtor's fully equipped business premises, while the debtor contended these spaces had been used for over twenty years. The court ruled that interim orders are designed solely to secure a claim, not to execute it, and thus the creditor's request for eviction was improper.
Legislator headnote
AI generatedZačasna odredba; zavarovanje terjatve: Z zakonom o začasnih odredbah lahko upnik zahteva samo zavarovanje verjetno izkazane terjatve in ne tudi realizacije te terjatve, to je izvršbe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Z začasno odredbo lahko upnik zahteva samo zavarovanje verjetno izkazane terjatve in ne tudi realizacije te terjatve, to je izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da zavrne predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da mu je odklonilo zavarovanje premoženja, to je poslovnih prostorov in osnovnih sredstev. Nevzdržno je, da se lahko enajst ljudi, ki so ustanovili privatno podjetje, kar vseli v tuje poslovne prostore, ki so povsem opremljeni in to opremo tudi uporabljajo.
Pritožba je bila vročena dolžniku, ki je odgovoril, da pritožba ni utemeljena, ker predvsem ne drži, da bi se delavci dolžnika vselili v tuje poslovne prostore - v njih so že več kot 20 let, seveda upoštevaje kadrovske spremembe. Dolžnika opozarja na določilo 2. odstavka 7. člena Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Ur.l. RS št. 1/93).
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker upnik s predlogom začasne odredbe ni zahteval zavarovanje nedenarne terjatve, pač pa že izvršbo. Zahteval je ne le prepoved uporabe poslovnih prostorov, ki jih uporablja dolžnik, pač pa celo izpraznitev teh, kar pa bi (ob zgolj verjetno izkazani terjatvi) lahko usodno prizadelo dolžnikov obstoj. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je namen začasnih odredb zavarovanje in ne realizacija sporne terjatve. Prav pri tej pa upnik vztraja.