Appeal dismissed; signing a return receipt does not prove receipt of missing summons contents.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first instance court's rejection of their request to return to the previous procedural state. The defendant argued that signing a return receipt only acknowledged physical receipt of the package, not its contents, and claimed they expected a separate summons due to a labeling error. The court ruled that the defendant had a duty to verify the package's contents upon receipt and failed to prove they were unaware of the missing summons, thus failing to establish a valid excuse for non-attendance.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pred sodišči (ZPP); Signing a return receipt constitutes only acknowledgment of physical delivery, not acceptance of the package's contents, and the recipient bears the burden to verify contents upon receipt to claim a valid excuse for non-attendance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka je s podpisom povratnice potrdila prejem vabila za glavno obravnavo in ni izkazala, da v pošiljki ni bilo vabila za glavno obravnavo.
[OBRAZLOŽITEV]
S sklepom z dne 9.11.1992 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.
Proti sklepu je tožena stranka vložila pritožbo. Zatrjuje, da je tožena stranka s podpisom pošiljke le potrdila prejem pošiljke, ne pa tudi njeno vsebino. Ni običajno, da bi se pred prejemom pošiljke pregledala vsebina pošiljke. Ker je bilo pošiljki priloženo vse ostalo, kar je bilo navedeno kot vsebina pošiljke, je tožena stranka smatrala, da je prišlo do pomote pri navajanju vsebine pošiljke in je pričakovala naknadno vabilo za glavno obravnavo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno navajanje o tem, da je tožena stranka s podpisom povratnice potrdila le prejem pošiljke, ne pa tudi tega, da je sprejela vse kar je bilo navedeno kot vsebina pošiljke, ne more vplivati na pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje. Če tožena stranka pred podpisom povratnice ni preverila skladnosti na ovojnici navedene vsebine pošiljke z dejansko vsebino, bi to morala storiti po prevzemu pošiljke. Če v pošiljki res ne bi bilo vabila za glavno obravnavo, bi morala tožena stranka na sodišču preveriti, ali gre za pomoto v oznaki vsebine pošiljke. Ker tožena stranka ni izkazala, da je ravnala tako, ni mogoč drugačen zaključek kot tak, da ni dokazala, da se naroka dne 7.9.1992 ni udeležila iz opravičenega razloga.
Pritožba tako ni utemeljena, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP).